Binkoštni ponedeljek obhajamo tudi kot praznik Marije, Matere Cerkve. Škofje in duhovniki, ki smo odgovorni za Cerkev, razmišljamo o načinih nove evangelizacije, iščemo sredstva, razmišljamo in tuhtamo, kaj je narobe, da smo zašli v stanje odpada od vere in od Cerkve mnogih kristjanov. Obtožujemo ta svet, ki se ne meni za Boga, hočemo biti konkurenčni s tistimi, ki so odpeljali mladino v templje zabavišč, kjer so postavljeni oltarji razvrata z drogo in alkoholom. Satan se nam reži in žuga, naj si ne pomišljamo bojevati se z njim, ker njegova moč raste, Cerkev pa se zdi, da je v zatonu. Kaj se dogaja?
Saj vemo, kaj se zgodi, če otrok izpusti varno materino roko. Oddalji se od nje, začne begati in ni več varen. Ob njem se pojavijo neznanci, ki ga hočejo ugrabiti, odtrgati od matere, ga zapeljati, zlorabiti in uničiti. Če pravočasno zakriči: »mama«, ga ta lahko sliši, pribeži in ga reši. Če pa tega ne stori, mame ni in je izgubljen.
Tako se dogaja tudi v Cerkvi.
Za Cerkev tukaj na zemlji ne more biti veselja in tolažbe, ker je še na poti. In pot je naporna, dolga. Cerkev hodi v smeri Kalvarije.
Tam se ustavi, kjer vsak dan na tisočih krajih daruje nekrvavo daritev, sveto mašo. Iz neštetih oltarjev teče Kristusova kri, da izmiva strahotne grehe človeštva. Zaradi tega trpi tudi Cerkev, kajti Kalvarija pomeni kraj daritve, pomeni pa tudi preganjanje, zasramovanje in končno smrt. Tam na Kalvariji Mati Marija v Cerkvi nenehno sprejema za svoje otroke vse Jezusove učence, še več, celotno človeštvo, ne samo svetnike, ampak tudi grešnike. Mašnik daruje Jezusa Kristusa, njenega Sina. Zato Mati Marija priganja Cerkev, naj se zavzema za vse človeštvo v njegovih osnovnih potrebah, ne samo z dobrim zgledom kristjanov, ampak tudi s pomočjo našega delovanja v družbenem, ekonomskem in celo političnem življenju.
Tako hodi Cerkev za Jezusovo Materjo.
Na čelu Cerkve je sveti oče Benedikt XVI. Ves svet opozarja na nujnost spreobrnjenja k Bogu. Lahko slutimo, da časa ni več veliko. Svet je zašel na pot, ki vodi v ekološke katastrofe, moralni razkroj in spopade med narodi. Papež svari pred globalno katastrofo. Svet lahko pade v brezno propada. Nujno potrebujemo Boga, da bi lahko vzdržali stiske tega časa. Brez Boga je naše bivanje na zemlji bolno, nesmiselno. Očitno je, da papež sluti težke čase.
Blaženi papež Janez Pavel II. je še kot kardinal 9. novembra 1976 preroško dejal: »Mi smo danes pred največjim spopadom, kakršnega človeštvo še ni poznalo. Mislim, da kristjani tega še nismo povsem dojeli. Mi smo danes pred končnim bojem med Cerkvijo in satanovim kraljestvom; med evangelijem in satanovo lažjo.«
Nebeška Mati Marija posega vmes kakor še nikoli. S svojimi otroki plete neizmerno mrežo, da bi sprožila veliko ofenzivo zoper satanove sile po vsem svetu in tako pripravila končno zmago svojega, Božjega Sina, Jezusa Kristusa. Vabi nas, naj se vključimo v njeno četo, za boj zoper moči zla. Za rešitev sveta nam v pomoč daje dve orodji: molitev rožnega venca in žrtev. Marija je tako okrepila učinkovitost molitve rožnega venca, da ni težave, kakorkoli težke, materialne ali duhovne narave, v zasebnem življenju vsakega od nas, ali v življenju naših družin, redovnih skupnosti ali celo življenja ljudstev in narodov, ki jih ne bi mogla rešiti molitev rožnega venca. Z rožnim vencem se bomo rešili, se bomo posvetili in končno bomo tolažili Gospoda Jezusa ter dosegli rešenje mnogih ljudi.
Pobožnost do Device Marije, naše presvete Matere, pomeni varna vrata, skozi katera bomo nekoč vstopili v raj.
+Peter Štumpf
Vir