Sveti Duh, Božji Duh je v Svetem pismu prvič omenjen v Genezi, prvi Mojzesovi
knjigi. Ko je Bog ustvaril nebo in zemljo, in je bila ta še pusta in prazna, je duh
Božji vel nad njo. In po tem Duhu je bilo ustvarjeno vse, kar je Bog določil.
V nadaljevanju je Bog po Svetem Duhu govoril svojemu izvoljenemu ljudstvu,
Izraelu. Govoril jim je po prerokih, in jim oznanjal Božjo voljo, jih opozarjal in
krepčal. Tako so preroki, nošeni od Svetega Duha zapisovali, kar so slišali od
Boga. Kar je bilo takrat zapisano, služi tudi nam, ki verujemo v Boga, kot vodilo za
življenje in kot osnova za spoznavanje Boga. Bog si namreč želi, da bi ga spoznali.
Tega si želi bolj, kot vsake daritve, saj pravi Sveto pismo, razodeta Božja
beseda, da brez spoznanja Boga propademo.
Božja beseda je popolno razodetje Boga in po njej je nastalo vse in brez nje ni
nastalo nič, kar je nastalo. Ta Beseda se je učlovečila pred 2000 leti in prišla kot
luč v svojo lastnino, da bi razodela Boga, Očeta. Ime ji je bilo Jezus. On je
edinorojeni Božji sin, popoln odsvit Očeta. Kdor je spoznal njega, je spoznal
Očeta. V treh letih svojega javnega delovanja je razodel Očeta, ko pa se je
njegov čas prvega prihoda na zemljo iztekel, je sam sebe brezmadežnega daroval
v daritev za grehe mnogih, da bi vsi, ki vanj verujejo, prejeli odpuščanje od
svojih grehov in večno življenje v skupnosti z Bogom.
Božja beseda, Sveto pismo, je torej razodetje Jezusa Kristusa, kakor je
zapisano v Apokalipsi.
Od prve do zadnje strani nam razodeva njegovo čudovito ljubezen in zvestobo do
človeka, ki je odpadel od Boga. Bolj, ko ga spoznavamo, bolj ga ljubimo. In bolj ko
ga ljubimo, bolj si ga želimo. Razodeva nam ga Sveti Duh preko Božje besede,
molitve in neposredne izkušnje njegove resničnosti, ljubezni do nas osebno,
njegove slave in moči.
Ko je Jezus hodil po Izraelu, je lahko hkrati služil le omejenemu številu ljudi, pa
tudi čas treh let je prekratek, da bi vsi rodovi do njegovega drugega prihoda, ko
bo dovršitev, sprejeli vero.
Zato je dejal svojim učencem:
Jn 16,7-12
7 Toda govorim vam resnico: za vas je bolje, da grem; kajti če ne grem, Tolažnik
ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal.
8 Ko pride on, bo ovrgel svet glede greha, pravičnosti in sodbe:
9 glede greha, ker vame ne verujejo,
10 glede pravičnosti, ker odhajam k Očetu in me ne boste več videli,
11 glede sodbe pa, ker je vladar tega sveta obsojen.
12 Še veliko vam imam povedati, a zdaj ne morete nositi.To pa je Jezus govoril o Svetem Duhu, ki ga bodo prejeli tisti, ki bodo verovali
vanj. V času do Jezusove smrti na križu, je Božji Duh le govoril po človeku. Kdor
pa veruje v Jezusa, namreč, da je Jezus edinorojeni Božji sin, pravi Bog in pravi
človek, da je nase sprejel kazen za grehe vsega človeštva in jo s svojo krvjo in s
svojo smrtjo v celoti plačal na križu, da je tretji dan vstal od mrtvih, in ga
sprejme za svojega Boga in rešitelja, so mu v njegovem imenu odpuščeni grehi in
lahko zaživi novo življenje v miru z Bogom. Ker je tak človek po veri prejel božjo
pravičnost kot zastonjski dar, se je na novo rodil iz Duha. Stari človek, ki mu je
vladal greh, je po veri v Jezusa umrl in bil s krstom pokopan za vselej. In isti
Duh, ki je Jezusa tretji dan obudil od mrtvih, na novo oživi človeškega duha, ki je
bil mrtev zaradi greha.
Človek tako postane živo svetišče, kjer Bog prebiva. Jezus po veri prebiva v
našem srcu – po Svetem Duhu.
Kdo nas lahko pouči o Bogu, če ne le on sam. Kakor to kar se skriva v človeku
pozna le človeški duh, tudi to, kar je v Bogu pozna le Božji Duh.
To pomeni, da Boga brez delovanja Svetega Duha ne moremo spoznati.
Kdo je torej ta čudoviti Sveti Duh?
Sveti Duh je oseba, duh, tretja božja oseba v svetem trojstvu, ki tvori
troedinega Boga: Očeta, Sina Jezusa in Svetega Duha. Sveti Duh ni nič manj
kakor Bog. Ni brezoblična energija, ki prežema stvarstvo, niti kozmična energija,
ali kozmična ljubezen. Sveto pismo ga opisuje z osebnim zaimkom »on«. Ima vso
avtoriteto in moč. Je oseba, Duh, ki ima vse atribute Boga:
1. Je večen. Nima začetka dni, ne konca življenja. Bil je pred vsemi
stvarmi in kar obstaja, je ustvarjeno po Svetem Duhu. On je večno
življenje samo. In vsak, kdor s svojimi usti izpove, da je Jezus Kristus
Gospod, in v svojem srcu veruje, da ga je Bog obudil od mrtvih, je rešen in
ima večno življenje v Bogu in za vedno je rešen strahu pred smrtjo.
Heb 9,14
14 koliko bolj bo kri Kristusa, ki je po večnem Duhu sam sebe
brezmadežnega daroval Bogu, očistila našo vest mrtvih del, da bomo služili
živemu Bogu.
2. Je vseprisoten
V vsakem trenutku je njegova prisotnost v vsakem delu
njegovega stvarstva. V vsem stvarstvu se popolnoma nič ne zgodi brez
njegove vednosti. Zato nikoli, pa naj se zgodi karkoli, ne bomo sami in
zapuščeni. Zmeraj smo deležni njegove ljubeče pozornosti še posebej če si
z vero v Jezusa Kristusa očistimo srca, saj takrat Sveti Duh kot pečatvečnega življenja pride in prebiva v naših srcih, saj smo našli mir z Bogom.
Postanemo svetišče Svetega Duha, božji tempelj, kjer Bog prebiva.
Jer 23,24
24 Ali se more kdo tako povsem skriti, da ga ne bi videl? govori GOSPOD.
Mar ne napolnjujem nebes in zemlje? govori GOSPOD.
Ps 139,7-12
7 Kam naj grem pred tvojim duhom, kam naj zbežim pred tvojim obličjem?
8 Če se povzpnem v nebesa, si tamkaj, če si pripravim ležišče v podzemlju,
si zraven.
9 Če bi dvignil peruti jutranje zarje, če bi prebival na koncu morja,
10 tudi tam bi me vodila tvoja roka, držala bi me tvoja desnica.
11 Če bi rekel: »Vsaj tema me bo zgrabila, noč bo svetloba okrog mene,«
12 tudi tema ne bo pretemna zate, noč bo svetila kakor dan,
kakor tema, tako svetloba.
3. Je vsemogočen. Bogu ni nič nemogoče. Karkoli hoče tudi uresniči. Iz
niča je ustvaril vse, po njegovem ukazu stojijo zvezde na svojem mestu.
Abrahamu in Sari, ki sta bila nerodovitna, je Bog v visoki starosti dal sina
Izaka, kot je obljubil. Marija je spočela Jezusa, ko jo je obsenčil Sveti
Duh, ne da bi bila z možem. Po Svetem Duhu je Oče obudil Jezusa od
mrtvih, in po istem Duhu bo obudil tudi nas, ki verujemo v Jezusa. Pri Bogu
ni brezizhodnih situacij! Blagor človeku, ki mu popolnoma zaupa in se
zanaša le nanj!
Mt 19,26
26 Jezus pa se je ozrl vanje in jim rekel: »Pri ljudeh to ni mogoče, pri
Bogu pa je vse mogoče.«
Lk 1,31-37
31 Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus.
32 Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal
prestol njegovega očeta Davida
33 in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo
konca.«
34 Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?«
35 Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te
bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin.36 Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je
šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno.
37 Bogu namreč ni nič nemogoče.«
4. Je vseveden.
Vseprisotnemu Bogu nič ne uide. Ve za vsako stvar, ki
se zgodi v njegovem stvarstvu, ve celo za vsak las, ki nam pade z glave. V
bistvu pozna vsako stvar, vsak dogodek, vzgibe srca, vsako našo besedo in
dejanje.
1 Kor 2,9-10
9 Česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo,
kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo,
10 to nam je Bog razodel po Duhu. Duh namreč preiskuje vse, celo Božje
globine.
Ps 139,1-6
Pred vsepričujočim in vsevednim Bogom
1 GOSPOD, preizkusil si me in me poznaš.
2 Poznaš moje sedenje in moje vstajanje, od daleč razumeš moje misli.
3 Opazuješ moje potovanje in moje počivanje, z vsemi mojimi potmi si
seznanjen.
4 Zares, besede še ni na mojem jeziku, glej, ti, GOSPOD, si jo že spoznal v
celoti.
5 Zadaj in spredaj me obdajaš in name polagaš svojo roko.
6 Prečudovito je zame spoznanje, previsoko je, ne morem ga doseči.
Sedaj smo spoznali, da je Sveti Duh Bog. Človeka je ustvaril po svoji podobi in
sličnosti, zato iste lastnosti, s katerimi opišemo človeka, veljajo tudi za Boga.
Te lastnosti so:
1. Čustva
Sveto pismo nam razodeva svetega Boga, ki je daleč od
preračunljivega, hladnega, obsojajočega sivolasega starca. Nasprotno!
Njegovo očetovsko srce je kakor plameneč ogenj ljubezni in hrepenenja po
izgubljenih človeških otrocih. Svojo ljubezen do človeka je Bog dokazal s
tem, da je poslal svojega Sina, Jezusa, da je ta kot brezmadežno žrtveno
jagnje sprejel naše grehe in kazen za njih nase, da bi lahko vsakemu, ki
veruje v njegovo Ime, milostno podaril svojo svetost in pravičnost. Apostol
Janez, ki je imel globoko razodetje Boga, je zapisal: »Bog je ljubezen.«
Prav tako se Bog čustveno odziva na naše življenje. Lahko ga razveselimo in
bo z veseljem prebival v nas, ali pa ga razžalostimo z neposlušnostjo in sebo njegova prisotnost odmaknila od nas, dokler se ne odvrnemo od mrtvih
del in ga prosimo, da nam odpusti. In še preden bo beseda na naših ustih se
bo vrnil in nas preplavil s svojo ljubečo prisotnostjo.
Rim 15,30
30 Pri našem Gospodu Jezusu Kristusu in pri ljubezni Duha …
Ef 4,30
30 Ne žalostite Božjega Svetega Duha, s katerim ste bili kot s pečatom
zaznamovani za dan odkupitve.
2. Razum/mišljenje Če bi po tem, kar smo do sedaj slišali lahko rekli, da je
Bog poosebljena ljubezen, lahko mirno rečemo, da je poosebljen razum.
Zazrite se v nebo v jasni noči. Kako čudovito je ustvaril zvezde, njihove
tirnice in gibanje.! Kako popolno in unikatno je vsako bitje, vsaka rastlina,
kako lepo je obličje zemlje. Vse kar obstaja nosi pečat njegove popolnosti.
In če je ustvarjeno stvarstvo tako čudovito, kako čudovit je On sam,
Stvarnik vsega? Od začetka pozna konec. Njegove misli so celo za vsakega
človeka v vsakem trenutku bolj številne , kot je zvezd na nebu ali peska na
morskem obrežju. Kdo lahko to dojame?
Ps 139,17-18
17 In zame, kako težke so tvoje misli, o Bog, kako silna so njihova načela!
18 Če bi jih štel, bi jih bilo več kot peska;
Rim 8,27
27 In on, ki preiskuje srca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh posreduje za
svete, v skladu z Božjo voljo.
3. Volja
Le oseba, razumsko bitje, ima svoje cilje in namen, da jih
uresniči. Bog Sveti Duh vsekakor ima namen z vsakim človekom. Nihče ne
živi naključno, ampak je ustvarjen po božjem načrtu. In nihče ne bi živel,
če ob spočetju Bog ne bi vanj dahnil Duha življenja. Človek, ki išče Boga in
mu je poslušen, bo srečen in uspešen v svojem življenju, saj ga Bog obdari s
talenti in z darovi Duha, da v polnosti živi v klicu, v katerega je bil poklican.
1 Kor 12,11
11 Vse to pa uresničuje en in isti Duh, ki deli vsakemu posebej, kakor hoče.Sveto pismo nam pričuje, da je Sveti Duh božja oseba. Je Bog, ki po veri v
Jezusa prebiva v nas. Še več, Jezus sam po Svetem Duhu, ki je v nas, prebiva v
nas. In kdor nima Kristusovega duha ni njegov.
Sveti Duh je izvir moči za vsakega Kristjana. Brez njega nismo sposobni verovati,
brez njega se ne moremo na novo roditi niti ne moremo obroditi njegovega sadu
(značajske, globoke osebnostne spremembe).
Gal 5,17-23
17 Kajti meso si želi, kar je zoper Duha, Duh pa, kar je zoper meso. Ta dva si
namreč nasprotujeta, da ne bi delali tega, kar hočete.
18 Toda če se daste voditi Duhu, niste pod postavo.
19 Sicer pa so dela mesa očitna. To so: nečistovanje, nečistost, razuzdanost,
20 malikovanje, čaranje, sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze,
častihlepnosti, razprtije, strankarstva,
21 nevoščljivosti, pijančevanja, žretja in kar je še takega. Glede tega vas vnaprej
opozarjam, kakor sem vas že opozoril: tisti, ki počenjajo takšne stvari, ne bodo
podedovali Božjega kraljestva.
22 Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost,
zvestoba,
23 krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave.
Želja po svetosti ni asketsko odpovedovanje vsakemu užitku, ampak le spontan
izraz globokega hrepenenja po tem, da bi ugajal Jezusu, ženinu svoje duše. Če se
stvarem, ki žalostijo Svetega Duha, odpoveduješ zaradi zapovedi, prej ali slej
padeš, in te srce obsoja. Duhovno gledano je srce takega človeka suho kot
puščava in ne more obroditi sadu. Če pa se odpoveš grešnega načina življenja
zaradi nedoumljivo večjega užitka, ki ga izkusiš v Bogu, enostavno narediš dobro
kupčijo! Zato je neizmerno pomembno naše lastno izkustvo, ko nam Sveti Duh
razodene le delček ljubezni, slave in moči Boga, Stvarnika vsega.
Normalna krščanska izkušnja mora biti življenje v svetosti in v nadnaravni moči
Boga. Znamenja in čudeži pa niso delo človeških rok ali njegove psihe, ampak
pričujejo o moči in slavi živega Boga.
Ko se je Jezus po vstajenju poslavljal od svojih učencev, je življenje v nadnaravni
moči Boga z znamenji in čudeži postavil kot dokaz vere.
Mr 16,15-20
15 Rekel jim je: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!16 Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo
obsojen.
17 Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu
bodo izganjali demone, govorili nove jezike,
18 z rokami dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo. Na
bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.«
Jezusov vnebohod
19 Potem ko je Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet v nebo in je sédel na
Božjo desnico.
20 Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je z njimi sodeloval ter besedo
potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala.
Po veri v Jezusa smo odrešeni in Sveti Duh oživi človeškega duha za večno
življenje z Bogom. Človeški duh je tako posvečen enkrat za vselej. Temu pravimo
novo rojstvo. To pa še ne pomeni, da smo napolnjeni z močjo od zgoraj, oziroma
krščeni v Svetem Duhu.
Krst v Svetem Duhu pripada tem, ki svoje življenje brezpogojno prepustijo
Jezusu Kristusu in si ga želijo bolj kot vse, kar je v svetu. To ne pomeni, da je
izkušnja krsta v Svetem Duhu le za izbrance. Bog kliče prav vsakega, da bi s
polnim srcem hodil z njim. Zaradi tega ni treba prodati vsega kar imaš ali iti v
samostan, da bi postal suženj človeških predpisov in bi z nespremenjenim srcem
hrepenel po tem, kar je v svetu.
Kar zares pričakuje od vsakega človeka, je Jezus poudaril z zapovedjo:
Mt 22,37-39
37 Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem
mišljenjem.
38 To je največja in prva zapoved.
39 Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.
Sveti Duh razplamti naše srce v spoznanju Boga, kar poraja hrepenenje in
ljubezen do njega. Na nek način postanemo resnično sužnji Bogu, vez, ki nas veže
pa je njegova ljubezen.
Oz 11,4
4 Pritegoval sem jih s človeškimi vezmi, z vrvicami ljubezni,…
In v tem globokem odnosu ljubezni z Bogom, se mehča in spreminja naše srce,
vedno bolj pa je viden sad Svetega Duha v nas. Ta sad pa je viden in proslavi Boga
le v odnosu do bližnjega, se pravi do človeka, ki mu izkažemo usmiljenje.Ne smemo pozabiti, le izpolnjevanje prve zapovedi nam daje moč, da izpolnjujemo
drugo. Prva je ljubezen do Boga, ta pa poraja ljubezen do bližnjega.
Bog neskončno bolj hrepeni po naši ljubezni, kot po naših delih ali služenju.
Raz 2,3-5
3 Stanoviten si in si marsikaj prenesel zaradi mojega imena, pa se nisi utrudil.
4 Vendar imam zoper tebe to, da si opustil svojo prvotno ljubezen.
5 Spomni se torej, od kod si padel, spreobrni se in opravljaj prvotna dela! Če pa
se ne spreobrneš, bom prišel k tebi in odstranil tvoj svečnik z njegovega mesta.
Napaka, ki nam jo naš še ne dozorel človeški um ponuja, je, da si skušamo z
dobrimi deli pridobiti naklonjenost Boga, Svetega Duha in njegove darove, ali še
hujše, odrešenje. Če postavimo na eno stran tehtnice naša še tako čudovita dela
usmiljenja, molitve in odpovedovanje grehu, na drugo pa svoje grehe, bodo naša
dela vedno prelahka. Nihče si ne more prislužiti odrešenja, nihče ne more plačati
cene za svoje življenje. To se daje zastonj, po veri v Jezusa Kristusa. To je tako
enostavno, da se mnogi nad tem spotaknejo in padejo. Če namreč ne sprejemaš
milosti, si pod postavo. Za takega človeka pa velja: preklet je vsak, kdor ne
izpolnjuje vsake črtice postave! Sprejmi milost in se veseli v božjem daru,
pravičnosti, ki jo zastonj daje po veri v Jezusa Kristusa!
Ps 49,8-9
8 Mož nikakor ne more odkupiti brata,
ne more dati Bogu odkupnine za svoje življenje.
9 Predraga je odkupnina za njihovo dušo, primanjkovala bo na veke.
Rim 3,22-25
22 Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo.
Ni namreč nobene razlike:
23 saj so vsi grešili in so brez Božje slave,
24 opravičeni pa so zastonj po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu.
25 Njega je Bog javno določil, da bi bil s svojo krvjo orodje sprave, h kateri
prideš po veri.
Kljub temu, da si Gospod želi naše zrelosti, v nas predvsem išče pripravljenost
srca, da bi mu sledili. In to pripravljenost je videl na dan, ko je bil izdan, tudi v
Petru in v ostalih apostolih, preden so ga zapustili in se razbežali. Njihovo stanje
pa je opisal s temi besedami:
Mt 26,4141 Bedite in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, a meso je
slabotno«.
Vnaprej je vedel, da ga bodo vsi učenci do zadnjega zapustili, da bi se izpolnilo,
kar je zapisal prerok Zaharija:
Zah 13,7
7 Meč, vzdigni se nad mojega pastirja, nad moža, ki je moj družabnik,
govori GOSPOD nad vojskami.
Udari pastirja, da se bodo ovce razkropile, …
Mt 26,56
56 Vse to pa se je zgodilo, da so se izpolnila Pisma prerokov. Tedaj so ga vsi
učenci zapustili in zbežali.
Jezus je vedel, da je za tisto uro prišel v svet. Vedel je, da bo izdan v roke
grešnikov – nevernih Rimljanov, ki ga bodo zasramovali, pretepali in končno
križali. Preden je bil ustvarjen svet, je vedel za to uro in se je veselil, saj je
vedel, da bo s svojo daritveno smrtjo na križu zlomil moč greha in znova odprl
vrata k Bogu. Kdor je videl film Pasijon, Mela Gibsona, se lahko spomni, s kakšno
ljubeznijo je Jezus objemal in božal svoj križ. Pa ne zato, da bi s tem poveličeval
trpljenje, kakor si ljudje zmotno predstavljajo. Objemal ga je z ljubeznijo in
veseljem, ker je vedel, da bo na njem ustregel svojemu Očetu in našemu Očetu,
svojemu Bogu in našemu Bogu, ki je do neskončnosti hrepenel, da bi lahko razlil
svojo ljubezen na človeštvo in dal prav vsakemu človeku novo, polno življenje.
Vnaprej je vedel, kakor je napovedal po preroku Zahariju, da ga bodo vsi
zapustili, saj so učenci zaupali v svojo moč. Vedel pa je za iskreno pripravljenost
njihovega srca in je molil zanje, še posebej za bahača Petra, ki se je hvalil, da ga
ne bo zapustil, četudi bi moral umreti z njim, pa ga je trikrat (popolnoma) zatajil.
Lk 22,31-32
31 »Simon, Simon! Glej, satan vas je zahteval, da bi vas presejal kakor pšenico.
32 Jaz pa sem molil zate, da ne opeša tvoja vera. Ko se boš nekoč spreobrnil,
utŕdi svoje brate.«
Tudi danes Jezus, kot edini veliki duhovnik in srednik med Bogom in človekom,
sedi na Božji desnici in posreduje za nas. Tudi Duh v nas moli z neizrekljivimi
vzdihi v skladu z Božjo voljo.
Res, ne spreminjamo se sami, in ne živimo sami, ampak smo božje deloKo pridemo k Bogu, smo prav vsi podobni Petru, zelo meseni in nezreli. Vendar nas
Bog zaradi tega ne obsoja. Nasprotno, veseli se naše iskrene pripravljenosti, da
bi mu bili zvesti. Glede svojega načrta za naše življenje si ne premisli, če zaradi
nezrelosti zapademo v greh, saj ga s tem sploh ne presenetimo. Celo naše
življenje je bilo pred njim še preden je bil svet. Zato se zaradi naše nezrelosti ne
odvrne od nas, ampak nas zasleduje in nam pričuje o grehu, da bi se lahko vrnili k
njemu. Med nezrelostjo in premišljeno upornostjo je velika razlika.
To ne pomeni, da se sprijazni z našimi grehi. Nasprotno, Sveti Duh do
neskončnosti hrepeni po naši zvestobi, gleda na našo pripravljenost in obreže
naše srce. Za otroke je mleko(osnovno poučevanje o Jezusu), zato se tudi
starejši kristjani ne smejo spotikati nad šibko vero in spoznanjem mlajših, saj še
ne znajo razločevati med dobrim in boljšim, ampak jih morajo ljubeče podpirati in
poučevati, da lahko rastejo v veri in v spoznanju Boga.
Prav tako se ne smemo bati izročiti Bogu svojega življenja! Rekli smo že, da nismo
naključno vrženi v življenje, ampak smo prav vsi ustvarjeni po volji Boga, Očeta.
On nas neskončno ljubi in ima načrt sreče in blagoslova za naše življenje! Nikakor
nam ne želi hudega, on je naš ljubeči in popolnoma zvesti Očka, ki vsakega od nas
ljubi z isto mero ljubezni, s katero ljubi svojega Sina Jezusa. Tudi če otrok ni bil
zaželen od svojih staršev, ko je bil spočet, je bil zaželen od Očeta vseh očetov.
Svoje življenje bomo živeli v polnosti le, če se prepustimo njegovemu načrtu za
naše življenje in mu dovolili, da nas ljubi. Polnost življenja nikoli ni iz premoženja
ali uspeha v svetu, ampak iz življenja z Bogom.
Vse to je zapisano, da bi globlje spoznali resnico o Bogu, ki je izpričana v Svetem
pismu. Jezus je rekel:
Jn 8,31-32
31 Tedaj je Jezus govoril Judom, ki so verovali vanj: »Če ostanete v moji besedi,
ste resnično moji učenci.
32 In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.«
Resnica v Bogu ni to, kar si mi mislimo o sebi ali o njem. Resnica je vedno le to,
kar on govori o sebi ali o nas.
Če mu verjamemo in mu popolnoma zaupamo, nas resnično osvobodi strahov pred
življenjem, ljudmi, smrtjo in satanovimi lažmi, ki nam jih neprestano šepeta na
uho, da bi izgubili zaupanje v Boga. Moč, ki razlomi spone strahu, negotovosti in
smrti, je Sveti Duh. Le On nam razodene resnico o Bogu, da za nas postane
resničen in lahko vanj verujemo. In kar nam razodene Sveti Duh, Duh resnice,
ima vedno okus Božje besede in je v popolnem soglasju z njo.
Jn 16,13-1413 Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam
od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči.
14 On bo mene poveličal, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal.
1 Jn 2,27
27 Kar pa zadeva vas: maziljenje, ki ste ga dobili od njega, ostaja v vas in zato ni
treba, da vas kdo uči. Kakor vas njegovo maziljenje uči o vsem in je resnično in ni
laž, tako ostajajte v njem, kakor vas je poučilo.
Če smo spoznali, da smo od Boga ljubljeni in se mu lahko zaupamo, ni nobene
ovire, da ne bi bili krščeni v Svetem Duhu!
Bog si tega neskončno želi. Krst v Svetem Duhu je njegov dar za vsakega
kristjana, ki je z vero v Jezusa očistil svoje srce, da je lahko postal prebivališče
Boga.
Kljub temu, da je Jezus izročil svojim učencem – cerkvi – poslanstvo, ko se je
dvigal v nebo, da ponesejo veselo novico o božji ljubezni do skrajnih mej sveta,
jim je naročil, naj počakajo v Jeruzalemu na moč od zgoraj.
Apd 1,4-5
4 Ko je bil z njimi pri jedi, jim je naročil, naj ne odhajajo iz Jeruzalema, temveč
naj počakajo na Očetovo obljubo, »o kateri ste slišali od mene;
5 zakaj Janez je krščeval z vodo, vi pa boste v nekaj dneh krščeni v Svetem
Duhu«.
Apd 1,8
8 Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v
Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.«
Tako se je zbralo 120 učencev na večdnevno molitveno srečanje. Verjetno so bili
iz strahu pred Judi za zaklenjenimi vrati, kot v času preden se je Gospod dvignil
v nebo. Bili pa so polni vere v obljubo in odločeni, da nanjo čakajo.
Na binkoštni dan pa se je zgodilo:
Apd 2,1-4
Prihod Svetega Duha
2 1 Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju.
2 Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo,
kjer so se zadrževali.
3 Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je
obstal po eden.4 Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor
jim je Duh dajal izgovarjati.
Verni ljudje iz vseh narodov, ki so bili zbrani za praznik v Jeruzalemu, so jih
slišali v lastnem jeziku, kako oznanjajo velika Božja dela in so se zelo čudili.
Do tega dogodka plašni Peter, je drzno vstal pred vsem zbranim ljudstvom in poln
razodetja Boga spregovoril:
Apd 2,15-21
15 Ti ljudje niso pijani, kakor vi mislite, saj je šele tretja dnevna ura,
16 temveč izpolnjuje se, kar je bilo napovedano po preroku Joélu:
17 In zgodilo se bo v poslednjih dneh, govori Bog:
razlil bom od svojega Duha čez vse meso,
in prerokovali bodo vaši sinovi in vaše hčere
in vaši mladeniči bodo gledali videnja
in vaši starci bodo sanjali v sanjah.
18 Tudi čez svoje služabnike in čez svoje dekle
bom v tistih dneh izlil od svojega Duha
19 In dal bom čudeže zgoraj na nebu
in znamenja spodaj na zemlji,
20 Sonce se bo spremenilo v temo
in mesec v kri,
21 In zgodilo se bo: vsak, kdor bo klical Gospodovo ime, bo rešen.
Bog ničesar ne stori, ne da bi to prej napovedal po svoji svetih prerokih.
Tudi prazniki, rituali in različne zapovedi, ki jih je Bog izročil Mojzesu, so le
preroška slika, le senca popolnejših in boljših stvari, ki jih je Bog načrtoval za
odrešenje vsega človeštva in sicer po njegovem Sinu Jezusu.
Praznik nekvašenega kruha ob izhodu iz Egipta nam izredno natančno govori o
Jezusovi daritveni smrti na križu, o njegovem pokopu in vstajenju.
Ta praznik je že doživel svojo izpolnitev pred dva tisoč leti. Sestavljen pa je iz
treh manjših praznikov: praznik pashe – velike noči, praznik nekvašenega kruha in
praznik darovanja prvega snopa (zgodnje žetve prvih dozorelih klasov ječmena v
Izraelu).-
V našem osebnem življenju praznujemo ta praznik, ko sprejmemo vero v Jezusa
Kristusa in mu izročimo svoje življenje. Kar se zgodi, je naslednje:
1. Skupaj s Kristusom smo križani in stari človek, telo greha umre. S krstom
je za vedno pokopan. To je praznik Pashe.
2. Takoj moramo prekiniti z grešnim načinom življenja. Greh nima več oblasti
nad nami, lahko se mu upremo, če le hočemo. To je praznik nekvašenega
kruha.3. Skupaj s Kristusom smo dvignjeni iz smrti, rodimo se iz Duha in imamo
večno življenje v skupnosti z Bogom. To je novo rojstvo. Vendar, kot je
Jezus telesno vstal od mrtvih, tudi mi še pričakujemo odrešenje našega
telesa. Jezus je vstal prvi s poveličanim telesom, to ponazarja žetev prvih
klasov, ki so dozoreli pred drugimi. Naša telesa pa bodo vstala ob njegovem
drugem prihodu, ko bo žetev zemlje in bodo mrtvi vstali, in v trenutku
bomo vsi spremenjeni in bomo prejeli telo podobno njegovemu, nad katerim
bolezen in smrt ne bosta več imela moči. To je praznik darovanja prvega
snopa.
Naslednji je praznik tednov ali binkošti – sedem tednov ali 50 dni po izhodu iz
Egipta, ko so se Izraelci ob vznožju gore Sinaj posvetili in obredno očistili za
srečanje z Bogom. Na praznik se je Božja prisotnost spustila na goro Sinaj pred
vsem ljudstvom. Nad goro je bil oblak in ogenj, bliski in gromi in potresi – čudeži
in znamenja. Med goro in ljudstvom je bila črta, ki je ni smel prestopiti ne
človek, ne žival. Kdor bi jo prestopil, bi moral takoj umreti. V božji prisotnosti bi
bil takoj obsojen na smrt zaradi greha. Le Mojzes, za katerega je izpričano, da
je bil najbolj ponižen človek na zemlji, je lahko šel dvakrat za 40 dni na goro, da
je prejel postavo, ki jo je Bog kot 10 zapovedi zapisal na dve kamniti plošči.
Njegovo obličje pa je zaradi bivanja v Božji prisotnosti žarelo, da nihče ni mogel
zreti vanj!
Dogodki pod goro Sinaj in praznik tednov so preroška senca, ki se je izpolnila na
prve binkošti,ko je bilo 120 učencev krščenih v Svetem Duhu in je pričelo
govoriti v jezikih. Bili so potopljeni – krščeni v Božji ogenj.
Vsi so bili v hipu čudežno spremenjeni! Plahi učenci, ki do tedaj niso še doumeli
besed prerokov, ki so govorili o Mesiju, so pogumno govorili pred množico,
razlagali preroke in oznanjali, da je Jezus Kristus Gospod! Božja moč je bila
razlita na njihove besede in v enem dnevu je tri tisoč ljudi sprejelo vero v
Jezusa. Božja moč je bila v njih, da so bolni ozdravljali, mrtvi vstajali in demoni
so bežali iz ljudi!
Prvi kristjani so bili radikalno drugačni od ostalih ljudi. Ti so videli njihovo
medsebojno ljubezen in lepo življenje, videli so znamenja in čudeže, ki so se
dogajali po rokah apostolov in drugih učencev. Kljub temu, da so jih imeli radi, se
jim nihče ni upal približati zaradi božje prisotnosti v njih! Bog ne prebiva v delu
človeških rok, kot so cerkvene zgradbe ali kapelice, za prebivališče si je izbral
človeško srce. Kakor pod Sinajem nihče ni smel prestopiti vznožja gore zaradi
greha, enako tudi danes nihče ne more vstopiti v Božjo prisotnost, če se ne
opere v krvi Jezusa Kristusa, brezmadežnega in brezhibnega jagnjeta. In če z
udeležbo pri Gospodovi večerji izpoveduje vero v Jezusa in s tem sprejema
njegovo smrt na križu, živi pa v grehu, ali ne bo zbolel? Ali ne bo umrl?Deset zapovedi na kamnitih ploščah, ki jih je Mojzes prejel od Boga na Sinaju so
ravno tako le preroška senca. Tudi preroki so o tem govorili.
Jer 31,33
33 To je namreč zaveza, ki jo bom sklenil z Izraelovo hišo po tistih dneh, govori
GOSPOD: Svojo postavo bom dal v njihovo notranjost in v njih srce jo bom
zapisal. Jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo.
2 Kor 3,3
3 Očitno ste Kristusovo pismo, za katerega skrbimo mi in ki ni pisano s črnilom,
temveč z Duhom živega Boga, pa ne na kamnite table, marveč na table mesenih
src.
Postava, ki so jo prejeli Izraelci, je duhovna. Zato je kot meseni ljudje, prodani
grehu, niso mogli živeti. Tudi danes je s človekom enako. Ne more izpolnjevati
postave in iz njegovega srca ne prihaja nič dobrega.
Mt 15,18-20
18 Kar pa prihaja iz ust, pride iz srca, in to omadežuje človeka.
19 Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, umori, prešuštva, nečistovanja,
tatvine, kriva pričevanja, kletve.
20 To je tisto, kar omadežuje človeka.
Le kdor se na novo rodi iz Duha in živi po njem, lahko izpolnjuje postavo, saj je z
Božjim prstom, Svetim Duhom, zapisana v naše srce.
Sami se ne moremo spremeniti. Tudi Bog ne izboljšuje starega človeka ampak ga
umori. Nato ustvari novega, ki ga je sposoben ljubiti, spoznavati in poslušati.
Krst v Svetem Duhu je krst v ognju, ogenj pa je simbol prečiščenja. Njegova
želja je, da bi bili sveti, kot je On svet. Duh do neskončnosti hrepeni, da bi mu
bili zvesti! Pričuje nam o našem grehu in nas vodi k spreobrnjenju.
Bog nas sreča takšne, kakršni smo. Ker pa nas neskončno ljubi, ne želi, da
ostanemo takšni. On sam nas spreminja, če si mi to želimo in mu dovolimo. Hoja z
Bogom ni ostajanje na priborjenem ozemlju, ampak moramo neprestano iti naprej
in mu postajati vedno bolj podobni. Če se družimo z njim in v njegovi prisotnost
zremo vanj, se spreminjamo in mu postajamo vedno bolj podobni. Če si ga še bolj
želimo, ali je post prehuda žrtev?
Res smo božje delo! Spočijmo se od svojih del in tecimo za Jezusom, ženinom
naše duše!Ko smo krščeni s Svetim Duhom zaživimo globlji odnos z Bogom. Lahko izkusimo
njegovo prisotnost in ljubezen, lahko slišimo njegov glas. On sam prebiva v nas in
nam razodeva Jezusa, razlaga nam Božjo besedo. S svojim delovanjem
neprestano povzdiguje in poveličuje ime Jezusa Kristusa in nikogar drugega.
Tolaži nas v stiski in nam daje pogum in moč, da ostanemo zvesti Jezusu in
pričujemo zanj, tudi za ceno lastnega življenja. Od dvanajstih apostolov le Janez
ni umrl mučeniške smrti. Pri nas smo Kristjani zazibani v spanje, saj vera
zaenkrat ni prepovedana. Povsem drugače je v muslimanskih in hindujskih
državah, na Kitajskem in v drugih krajih sveta. Vsako leto je umorjenih približno
dvesto tisoč kristjanov zaradi vere v Jezusa.
Prihaja konec časov, ko Božja beseda napoveduje nesluteno preganjanje
kristjanov. Število pričevalcev, ki bodo umorjeni zaradi Imena, se še ni dopolnilo.
Če bo doletelo tebe, ali boš zvest do konca?
Kot je Magdalena vnaprej mazilila Jezusa za pogreb, tako nas Sveti Duh mazili za
pričevanje: za življenje, ki pričuje o naši veri, za oznanjevanje besede, za
znamenja in čudeže, za zvestobo do konca. Zapisi, ki pričujejo o pobojih
kristjanov v arenah starega Rima, pričujejo, da so umirali z nasmehom na obrazu!
Prvi, ki je umrl zaradi vere v Jezusa je bil diakon Štefan. Ko je umiral, je
povzdignil oči in videl Jezusa stati na desnici Božje slave! Kaj so videli oni?
Ko govorimo o krstu v Duhu, se verjetno sprašujete, kje in kako ga lahko
prejmete. V Svetem Duhu nas krsti Jezus sam. To razodetje je Bog položil v usta
Janeza Krstnika.
Jn 1,32-33
32 In Janez je izpričal: »Videl sem Duha, ki se je spuščal z neba kakor golob in
ostal nad njim.
33 In jaz ga nisem poznal; tisti, ki me je poslal krščevat v vodi, mi je rekel: ›Na
kogar boš videl prihajati Duha in ostati nad njim, tisti krščuje v Svetem Duhu.‹
Bog da Svetega Duha z veseljem vsem, ki ga za to prosijo. Če ga prosite s čistim
namenom in iskrenim srcem, ga boste prejeli. Če vaše srce ni pravo pred njim in bi
si želeli Božji dar zaradi osebne koristi in slave, poslušajte besede apostola
Petra, ki jih je namenil okultistu Simonu:
Apd 8,20-24
20 Peter pa mu je rekel: »Pojdi v pogubo…
21 Ti nimaš deleža pri tem in ne pravice do tega, zakaj tvoje srce ni iskreno pred
Bogom.
22 Spreobrni se od te svoje grdobije in prôsi Gospoda, morda ti odpusti namero
tvojega srca!23 Vidim, da si poln grenkega žolča in ves v sponah krivičnosti.«
24 Simon je odgovoril z besedami: »Molíta zame h Gospodu, da me ne bi zadelo
kaj takega, kar sta rekla!«
Ne pozabite, krst v Svetem Duhu je srečanje z razodeto prisotnostjo Boga!
Svetopisemska pričevanja in današnja izkušnja dokazujejo, da je le Jezus ta, ki
krščuje v Svetem Duhu.
1. 120 učencev je bilo krščenih v Duhu po večdnevnem neprestanem
molitvenem srečanju. Pričakovali so moč od zgoraj in prihod Svetega Duha.
Nihče ni nanje položil rok. Pričeli so govoriti v jezikih.
2. V Samariji so prebivalci prejeli vero v Jezusa po Filipovem oznanjevanju in
bili krščeni. Ali ni res, da prejmeš Svetega Duha, ko izpoveš svojo vero?
Kljub temu moč Svetega Duha ni prišla nadnje, dokler niso apostoli v
molitvi položili rok nanje. To je spremljala vidna manifestacija, ki je
prepričala čarovnika Simona, da je sprejel vero. Ali so bili jeziki?
Apd 8,15-17
15 Ko sta prispela tja, sta molila zanje, da bi prejeli Svetega Duha.
16 Zakaj Duh še ni bil prišel na nobenega izmed njih, bili so samó krščeni v
imenu Gospoda Jezusa.
17 Tedaj sta nanje polagala roke in prejemali so Svetega Duha.
3. Apostol Pavel je na poti v Damask sprejel vero v Jezusa. Tam je Bog poslal
k njemu učenca Ananija, da bi položil na Pavla roke in bi postal poln Duha.
Kasneje je Pavel zapisal: »Hvala Bogu, bolj kakor vi vsi govorim v jezikih!«
Apd 9,17
17 Hananija je šel in stopil v hišo. Položil je nanj roke in rekel: »Brat Savel!
Gospod Jezus, ki se ti je prikazal na poti semkaj, me je poslal, da
spregledaš in postaneš poln Svetega Duha.«
4. V hiši rimskega stotnika Kornelija, so zbrani sprejeli vero že med
Petrovim oznanjevanjem in takoj so bili krščeni v Svetem Duhu! Niso še niti
izpovedali vere niti prejeli krsta. Nihče ni nanje polagal rok, nihče ni
posebej prosil za Svetega Duha. Takoj so začeli govoriti v jezikih in
poveličevati Boga.
Apd 10,42-48
42 Nam je tudi naročil, naj oznanjamo ljudstvu in pričamo, da je on tisti, ki
ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih.43 O njem pričujejo vsi preroki: Vsakomur, ki veruje vanj, so v njegovem
imenu odpuščeni grehi.«
44 Ko je Peter še govoril te besede, je prišel Sveti Duh nad vse, ki so
poslušali besedo.
45 Verniki iz obreze, ki so prišli s Petrom, so se čudili, kako da se dar
Svetega Duha razliva tudi na pogane;
46 slišali so jih namreč, kako govorijo z darom jezikov in poveličujejo
Boga.
5. V Efezu se je Pavel srečal z učenci, ki še niso bili krščeni v ime Jezusa in
sploh niso vedeli, da Sveti Duh je. Ko jih je poučil in jih krstil, je nanje
položil roke in Sveti Duh je prišel nadnje. Takoj so pričeli govoriti v jezikih
in prerokovati.
Apd 19,2-6
2 »Ali ste prejeli Svetega Duha, ko ste postali verni?« »Saj še slišali
nismo, da je Sveti Duh,« so odvrnili učenci.
3 In vprašal jih je: »Kako ste bili tedaj krščeni?« »Z Janezovim krstom,«
so odgovorili.
4 Pavel pa je rekel: »Janez je krščeval s krstom spreobrnjenja in ljudstvu
govoril, naj verujejo v tistega, ki pride za njim, to je v Jezusa.«
5 Po teh besedah so se dali krstiti v ime Gospoda Jezusa.
6 Pavel je nanje položil roke in nadnje je prišel Sveti Duh: govorili so z
darom jezikov in prerokovali.
Vidimo, da je bilo pri petih opisanih krstih v Duhu trikrat potrebno polaganje rok.
Dvakrat so bili to apostoli, enkrat učenec, ki je bil poln Duha.
Enkrat je bilo pred polaganjem rok potrebno poučevanje.
Dvakrat je Duh sam padel na učence. Le enkrat so ga pričakovali.
Trikrat je neposredno pričevano, da so učenci takoj začeli govoriti v jezikih,
dvakrat posredno.
Enkrat so skupaj z govorjenjem v jezikih začeli tudi prerokovati.
Vidimo, da veter resnično veje koder hoče. Jezus krščuje v Svetem Duhu in on
ve, kaj je v človeškem srcu.
Bog rad da Svetega Duha vsakomur, ki ga za to prosi. In ko ga za to prosimo,
vemo, da smo ga tudi prejeli.
Krst v Duhu ni enkratno dejanje. S Svetim Duhom se moramo neprestano
napolnjevati, če želimo živeti z Bogom. Le z njegovo močjo ga lahko ljubimo in
hrepenimo po njem. Z Gospodom moramo gojiti odnos in preživljati čas v njegovi
prisotnosti, sicer se osušimo in naše srce postane suho in trdo. Izgubi se ogenjprve ljubezni in svet zlahka preraste našo vero in jo zaduši. Vera, ki rešuje je le
dejavna vera v živega Boga.
Le če ljubimo Jezusa z vsem srcem, bomo lahko ljubili druge brate in sestre v
Gospodu, ne glede na njihovo pripadnost skupnosti ali denominaciji. In kjer ljubijo
Boga, ni ne Grka ne Juda, ne katolika ne protestanta, ne pravoslavnega ne
karizmatika, ne moškega ne ženske, ampak smo vsi eno v Kristusu Jezusu!
Ne pozabimo! Jezus je molil, da bi bili eno. Oče ga je uslišal in Sveti Duh bo
uresničil!
Na kratko ponovimo, kaj smo slišali o svetem Duhu!
1. Sveti Duh je Bog, z Očetom in Sinom sestavlja troedinega Boga.
2. Sveti Duh je oseba, duh.
3. Sveti Duh nam pričuje o Bogu in nam da milost in moč, da lahko verujemo
vanj, kljub temu, da ga ne vidimo. Nihče se ne more Bogu sam približati.
4. Prejmejo ga tisti, ki so z vero v Jezusa očistili svoja srca.
5. Sveti Duh je prišel, da bi poveličal izključno Jezusa.
6. Sveti Duh je Duh svetosti. Pričuje nam o grehu in nam da moč za
spreobrnjenje, če smo mu poslušni.
7. Sveti Duh nas tolaži in uči.
8. Če mu dovolimo spremeni naše srce, da obrodimo sad duha, to je globoko
značajsko spremembo.
9. Krst v Svetem Duhu je izkušnja, ko se Božja moč izlije v naše življenje, da
postanemo pričevalci za Jezusa. Vsi smo v to poklicani, in vsem pripada
božji dar!
10. Jezus krščuje v Svetem Duhu.
11. Vsak, ki vanj veruje, lahko prosi za krst v Duhu in ga bo prejel. Mora pa ga
sprejeti v veri, brez dvoma v srcu. Če je komu lažje, lahko prosi brate v
veri, ki so polni Duha in bodo molili zanj in nanj položili roke.
12. Govorjenje v jezikih je najbolj pogosto znamenje, da smo prejeli krst.
Popolnoma pa smo prepričani takrat, ko se v našem življenju prične kazati
sad Duha
13. Sveti Duh neti ljubezen med verniki in jih združuje, da postajajo eden v
Kristusu.
Vir