sveti Ambrož – škof in cerkveni učitelj
Magnifikat (Lk 1,46-55 – Razlaga)
Moja duša poveličuje Gospoda
in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku,
kajti ozrl se je na nizkost svoje dekle.
Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi,
kajti velike reči mi je storil Mogočni,
njegovo ime je sveto.
Njegovo usmiljenje traja iz roda v rod
njim, ki se ga bojijo.
Moč je pokazal s svojo roko,
razkropil je tiste, ki so ošabni v mišljenju svojega srca.
Mogočne je vrgel s prestolov
in povišal je nizke.
Lačne je napolnil z dobrotami
in bogate je odpustil prazne.
Zavzel se je za svojega služabnika Izraela
in se spomnil usmiljenja,
kakor je govoril našim očetom:
Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.
2,28
Sledi Marijino preroštvo, katerega polnost ustreza odličnosti njene osebe. In zdi se, da ni brez pomena, da Elizabeta prerokuje pred Janezovim rojstvom, Marija pa pred Gospodovim. Odrešenje ljudi se že zarisuje in nakazuje; ker se je greh začel pri ženskah, se tudi dobro začne pri ženskah, tako da se ženske, ki opustijo poženščeno moralo, odrečejo svoji slabotnosti, duša, ki nima spola, pa se, tako kot Marija, ki ni zagrešila nobene zablode, predano trudi posnemati njeno čistost.
2,26
Marija ni dvomila, ampak je verovala in s tem dosegla sad vere. »Blagor ti,« pravi, »ki si verovala!« Blagor tudi vam, ki ste za to slišali in verovali! Kajti vsaka verujoča duša spočne in rodi Božjo Besedo ter prepozna njena dela. Marijina duša naj prebiva v vseh, da bo poveličevala Gospoda; Marijin duh naj prebiva v vseh, da se bo veselil Boga. Če je telesna mati Kristusa ena sama, pa je po veri Kristus sad vseh nas. Vsaka duša namreč lahko sprejme Božjo besedo pod pogojem, da je brez madeža, da je obvarovana pred pregreho in da ohranja nedolžnost v neokrnjeni čistosti.
2,27
Vsaka duša, ki doseže to stanje, torej poveličuje Gospoda, kakor je Marijina duša poveličevala Gospoda in kakor se je njen duh radoval v Bogu Zveličarju. Gospoda res poveličuje, kot ste prebrali drugje: »Poveličujte z menoj Gospoda« (Ps 33,4), ne zato, ker bi človeški govor lahko kaj dodal Gospodu, ampak ker on raste v nas; kajti »Kristus je Božja podoba« (2 Kor 4,4; Kol 1,15) in zato duša, ki opravlja pravična in pobožna dela, poveličuje to Božjo podobo, po kateri je bila ustvarjena; zato je tudi s tem, da jo poveličuje, na neki način udeležena pri njeni veličini in se po njej povzdiguje: zdi se, da to podobo ponazarja v sebi s sijajnimi barvami svojih dobrih del, kot da bi jo s svojo krepostjo posnemala.
Marijina duša poveličuje Gospoda in njen duh se raduje v Bogu, ker z dušo in duhom predana Očetu in Sinu s pobožno ljubeznijo časti enega Boga, od katerega vse prihaja, in enega Gospoda, po katerem vse obstaja (prim. 1 Kor, 8,6).
Vir
Views: 2