Prva hvalnica Trojici
Bodi tu, resnična Luč, Oče, vsemogočni Bog.
Bodi tu, Luč Luči, skrivnost in moč Boga.
Bodi tu, Sveti Duh, Očeta vez in Sina.
Ti, ko miruješ, si Oče; ko izhajaš, si Sin;
ki vse v eno spajaš, ti si Sveti Duh.
Prvo Eno, Eno iz sebe izšlo, Eno pred Enim, o Bog.
Predhajaš vse, kar se meri, noben konec te ne pozna.
Nič v tebi ni količina in tudi količina ni iz tebe.
Saj iz tebe Eno rojeno poraja več količine, kot ono jo obsega.
Od tod je neizmeren Oče, izmerjen in neizmeren Sin.
Tudi ti sam, Oče, si Eno; Eno je Sin, ki ga rodiš.
Kar je mnogo ali vse, je Eno, kar je Sin rodil,
on seme je óntos vseh stvari. Ti pa si moč semena;
v njem in iz njega je nastalo vse, kar moč Boga razliva.
Nazaj se v seme vračajo vse stvari, ki so rojene iz semena.
Kristus torej deluje v vsem, saj je on vsa moč Boga.
Kristus je torej, kadar gibanje v mirovanju, najvišji Bog.
Tedaj pa, ko je gibanje, je modrost in moč Boga.
Nič ga ne ločuje od substance, ker gibanje je isto kot substanca;
in on, gibanje, ker gibanje je v Bogu, je Bog,
ker je gibanje, je Bog od Boga imenovan in rojen
– vsako gibanje je namreč rojeno –; ker sta Bog in gibanje Boga eno, biva en in isti Bog.
Vendar je gibanje sámo sebi biti, kakor je to, kar je sámo gibanje.
Toda ker gibanje je od Boga, ima gibanje Boga v sebi.
In obratno, Bog ima gibanje v sebi, prav tako kot je gibanje od Boga.
Zatorej je v Sinu Oče in v Očetu sam Sin.
Sta torej dva posamič, a vedno skupaj, čeprav sta posamič.
Tako v obeh je ena moč, zato ena substanca,
vendar je Sin substanca po daru Očeta.
Biti je prvotneje, gibanje pozneje;
ne glede na čas, marveč za božanske reči lasten red velja.
Biti torej predhaja gibanje, prvotnejše je dejansko, ne v času.
To biti učeni v Bogu imenujejo substanca.
Tu se je pojavilo tudi gibanje, saj gibanje rodi substanca;
je rojevanje substance lahko kaj drugega kot substanca?
Torej je gibanje od Očeta. Sin pa je tedaj ista substanca.
Grki imenujejo ga Logos, ki je znotraj Boga Očeta
in je vzrok začetka in nastanka vsega.
Nič namreč ni bilo ustvarjeno brez njega, po njem bilo je ustvarjeno vse.
Če je ta Logos Kristus in če Logos je življenje,
je Logos rojen od Očeta. Je namreč živi Bog.
Ker je Bog substanca in je Bog življenje, je v njem substanca.
Rojeni Sin je prav tako življenje; torej sta Logos in Bog ena substanca.
Vedno sta torej nerazdeljena, a obenem vedno sta različna;
Poslani enak je pošiljavcu, ki vendar izvir ostane.
Poslani Sin pa se kot reka nenehno razliva in prši življenje.
Tako sta oba – Bog izvir in Sin reka – eno v substanci.
A ker je v božanskih rečeh substanca isto kot življenje,
življenje samo pa je modrost sama, tako da biti, ki to vsebuje, predhaja,
biti v sebi obsega prvo in preprosto življenje, zato predhaja vse.
Ker ima živeti vedno prvo mesto, biti razumen in biti moder tako pristopi, da eno ne predhaja drugemu niti ni eno popolnoma drugačno,
ampak je, ko se godijo deji, tu trikrat trojna drugačnost.
Kristus torej je ves dej: dej, ko kot Sin izhaja,
in dej je življenje, po katerem vse izhaja in je ustvarjeno vse.
Isto postane učitelj in voditelj, isto Duh dovršitelj,
ko duše, posejane v vekih, zaliva z razumevanjem modrosti.
Ker Kristus je modrost, isti Kristus Sin kot izhajajoči od Očeta razkriva Očeta in Duh razkriva Kristusa.
Tako ima Sin vse, kar je od Očeta, Duh pa vse, kar je od Sina.
Kristus je na sredi med Očetom in drugim od sebe, Duhom; deluje kot roditelj, ko vsemu podarja biti.
Biti pa pomeni, da vse ima življenje; in to je, kar je nastalo v Kristusu.
Ker to združuje, ker vse rešuje in pravega Boga razkriva,
Sveti Duh združuje tiste, ki sledijo Kristusu, ki v Kristusu so prerojeni.
Torej Kristus je vse, zato je Kristus skrivnost.
Po njem je vse in v njem je vse in zanj je vse.
Njega visokost je Oče, on sam pa je v svojem izhajanju ves dolgost in širokost Očeta.
Zato se Kristus je pokazal vekom, da je globočini odkrival skrivnostnost; in ko je notranjost učil od znotraj, se Kristus skril je kot Sveti Duh.
Vsi so torej eno v Duhu, vsi so eno v luči.
Za vsakega je prava in za tri je substanca ena sama,
izhajajoča od Očeta do Sina, vračajoča se po Duhu,
saj trije obstajajo vsak zase in trije v enem so vsak zase.
To je blažena Trojica, to blažena je enost.
Vir
Views: 0