O preljubeznivi Gospod in edino bogastvo moje duše, čeprav ne čutim več tvoje prijetne ljubezni, te hočem bolj vroče in skrbneje ljubiti.
Vrni mi, premilostljivi Gospod, tisto veselje in radost, ki sem ga čutil, ko si tako božansko vlekel k sebi mojo dušo na morju tvoje usmiljene ljubezni … Toda če veš, Gospod, da je zame primerno, da naj bom še naprej tako pust in suhoten v jami zatajevanja in odpovedi, kjer se duše tvojih služabnikov s trpljenjem očiščujejo, da bi te mogle vedno bolj ljubiti, potem bodi po tvoji volji vselej in vekomaj.
sv. Karel iz Seeze
