Origen – duhovnik, cerkveni učitelj, filozof
Magnifikat (Lk 1,46-55 – Razlaga)
Moja duša poveličuje Gospoda
in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku,
kajti ozrl se je na nizkost svoje dekle.
Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi,
kajti velike reči mi je storil Mogočni,
njegovo ime je sveto.
Njegovo usmiljenje traja iz roda v rod
njim, ki se ga bojijo.
Moč je pokazal s svojo roko,
razkropil je tiste, ki so ošabni v mišljenju svojega srca.
Mogočne je vrgel s prestolov
in povišal je nizke.
Lačne je napolnil z dobrotami
in bogate je odpustil prazne.
Zavzel se je za svojega služabnika Izraela
in se spomnil usmiljenja,
kakor je govoril našim očetom:
Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.
8,1a
Pred Janezom prerokuje Elizabeta; pred rojstvom Gospoda našega Odrešenika je prerokovala Marija. In kakor se je greh začel pri ženski in nato dosegel moškega, tako je odrešenje vstopilo v svet po ženskah, da bi vse ženske, ki so premagale slabotnost svojega spola, posnemale življenje in ravnanje svetih žena, zlasti tistih, ki jih zdaj opisuje evangelij.
8,1b
Oglejmo si torej prerokbo Device. »Moja duša poveličuje Gospoda,« pravi, »in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.« Dve počeli, »duša« in »duh«, izrekata dvojno hvalo. Duša slavi Gospoda, duh slavi Boga, ne da bi bila hvalnica Gospodu drugačna od hvalnice Bogu, saj je Bog tudi Gospod in Gospod tudi Bog.
8,2
Človek se sprašuje, kako duša poveličuje Gospoda. Kajti če Gospod ne more prejeti ne povečanja ne zmanjšanja in če je on pač to, kar je, v kolikšni meri lahko Marija zdaj reče: »Moja duša poveličuje Gospoda«? Če pomislim, da je Gospod, naš Odrešenik, »podoba nevidnega Boga«, in če vidim, da je moja duša ustvarjena »po podobi Stvarnika«, da je podoba podobe – moja duša res ni izrecno Božja podoba, ampak je bila ustvarjena po podobi prve podobe –, potem bom to razumel tako: Kakor tisti, katerih poklic je slikanje podob in s svojo umetnostjo preslikavajo en sam model, na primer obraz kralja, tako tudi vsak od nas oblikuje svojo dušo v Kristusovo podobo, iz nje izriše večjo ali manjšo podobo, včasih zbledelo ali zamolklo, včasih jasno in sijajno, ki ustreza izvirniku. Ko bom torej dal podobi podobe, to je svoji duši, rasti in jo bom ›povečal‹ s svojimi deli, mislimi in besedami, bo Božja podoba rasla in bo ›poveličan‹ tudi sam Gospod, čigar podoba je naša duša. Kakor Gospod v tem primeru raste v tej svoji podobi, ki je v nas, tako se, če smo grešniki, manjša in skrči.
Vir
Views: 2