Tertulijan iz Kartagine – duhovnik, filozof in cerkveni pisatelj:max_bytes(150000):strip_icc()/Tertullian-526581582-5c546c0446e0fb0001c07f68.jpg "Tertulijan iz Kartagine - duhovnik, filozof in cerkveni pisatelj")
De oratione 8
»1. Da bi bila tako pripravna molitev popolna, je dodal, naj prosimo ne le odpuščanja grehov, ampak tudi, da grehe od nas sploh odvrne: Ne vpelji nas v skušnjavo (Mt 6,13), to je: ne dopústi, da nas vpelje (v skušnjavo) tisti, ki skuša.
2. Toda proč z mislijo, da Gospod skuša, kakor da bi ne poznal vere slehernega človeka, ali da si prizadeva, da bi ta padel.
3. Hudiču pripadata nestanovitnost in hudobija. Zakaj Bog tudi Abrahamu ni ukazal darovati sina zato, da bi njegovo vero skušal [temptanda], ampak da bi jo izkazal [probanda]; hotel ga je postaviti za zgled, kako je treba spolniti zapoved, ki jo je nameraval kmalu dati (Mt 10,37; Lk 14,26), da nam tudi najbližji sorodniki ne smejo biti dražji od Boga.
4. Ko je bil sam skušan od hudiča, je pokazal, kdo vodi in nastavlja skušnjavo.
5. Kar je tu (prim. Mt 4,10) povedal, je s poznejšimi besedami potrdil, ko je dejal: Molite, da ne pridete v skušnjavo! (Lk 22,46) Zato so prišli apostoli v skušnjavo, ker so zapustili Gospoda, ko so se raje predali spanju kot molitvi.
6. S tem se ujema zaključek, ki pojasnjuje, kaj pomeni prošnja: Ne vpelji nas v skušnjavo. Pomeni namreč: Temveč odvedi nas od hudega (Mt. 6,13).«
Vir
Views: 2