sveti Ciprijan – škof in mučenec
O Gospodovi molitvi 25-26
25. »Tudi to je potrebno, da nas Gospod opominja, naj molimo: In ne pusti nas vpeljati v skušnjavo (Mt 6,13). Te besede kažejo, da nasprotnik zoper nas ne more nič, če mu Bog ne dopusti. Ves naš strah in bogovdanost in poslušnost obrnimo k Bogu, ker v naših skušnjavah hudobec ne more storiti ničesar, če mu Bog ne da oblasti. To potrjuje Sveto pismo, ki pravi: Prišel je Nebukadnezar, babilonski kralj, nad Jeruzalem in ga oblegal in Gospod mu ga je dal v roke (2 Kr 24,11). Hudobcu pa se da oblast do nas po naših grehih, kakor je pisano: Kdo je izročil Jakoba v plenjenje in Izraela roparjem? Mar ne Bog, ki smo grešili zoper njega? Niso hoteli hoditi po njegovih poteh in niso poslušali njegove postave, zato je nanj izlil srd svoje jeze (Iz 42,24-25). In ko je Salomon grešil in zapustil Gospodova pota in zapovedi, je zopet pisano: In obudil je Gospod Satana proti Salomonu (1 Kr 11,23).
26. »Oblast zoper nas je dana z dvojnim namenom: ali za kazen, ko se pregrešimo, ali za poveličanje, ko se utrdimo v preizkušnji. Tako, vidimo, se je zgodilo Jobu, kakor Gospod sam razodeva in pravi: Glej, vse, kar ima, dajem v tvojo roko, samo njega se ne dotakni (Job 1,12). In Gospod v času trpljenja pravi v evangeliju: Nobene oblasti bi ne imel nad menoj, če bi ti ne bilo dano od zgoraj (Jn 19,11). Ko pa prosimo, da ne bi prišli v skušnjavo, se v nas obuja spomin, da smo brez moči in slabi, ker prosimo tako, da se ne bi kdo predrzno prevzemal, da si ne bi kdo ošabno in drzno kaj lastil, da ne bi kdo pripisoval slave izpovedovanja vere in trpljenja sebi, saj nas je sam Gospod učil ponižnosti in rekel: Čujte in molite, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, a meso je slabotno (Mt 26,41). Ko najprej ponižno in vdano priznamo in vse damo Bogu, se zavemo, da nam njegova dobrota podeli, kar koli ponižno prosimo s strahom in spoštovanjem do Boga.
Vir
Views: 0