Komentar k Matejevem evangeliju – sv. Kromacij Oglejski
Vi ste luč sveta, tako kot mesto sezidano na gori ne more biti skrito očem; niti se ne prižge luči, da bi jo dali pod mernik, temveč na lestenec, da bo svetila vsem, ki so v hiši. Gospod je najprej imenoval svoje učence za sol zemlje, ker naj bi s jasnim razumom vrnili vrednost človeškemu srcu, ki je bilo skušano od hudičevega dela. Sedaj jih imenuje luč zemlje, ker so bili razsvetljeni od njega, prave in večne luči in so postali tudi sami luči v temi.
Jezus ne imenuje zastonj svoje učence za luč zemlje, kajti po vsem svetu bodo ponesli luč njegovega spoznanja, ubežali bodo napakam človeškega razuma in pokazali vsem luč resnice.
Tudi mi, razsvetljeni od njih, izhajamo iz teme in kot pravi apostol: »Bili ste v temi, sedaj ste v luči Gospoda in niste več sinovi noči, niti teme, temveč ste sinovi luči in dneva.« Tudi Sv. Janez, v svojem pismu trdi: »Bog je luč in kdor ostane v njegovi luči, je luč.« Če smo bili torej osvobojeni teme, moramo vedno kot sinovi luči vztrajati na tej poti. Apostol pravi: »Vi ste izviri luči na tem svetu, opogumljeni ste z besedami življenja.«
Če se ne bomo obnašali na ta način, bo naša nezvestoba kot tančica prekrila ugodnosti tako potrebne luči, na našo škodo in škodo drugih. Podobno kot je bilo s sužnjem, ki je skril svoj talent, namesto da bi ga daroval za skupno dobro. Vemo, kakšno je bilo plačilo za to. Zato mora ta sijoča svetilka, ki je bila prižgana, da bi nas rešila, vedno svetiti v nas. Posedujemo torej vodilno božjo luč in duhovno milost, o kateri je David dejal: »Luč korakom na moji poti je tvoja beseda.« in Salomon je dodal: »Ker je tvoja postava svetilka.«
Ta luč postave in vere ne sme biti zapostavljena, temveč mora biti v Cerkvi spoštovana, kot da bi jo postavili visoko na svečnik. Reševala bo mnoge, kajti dokler bomo skrbeli, da bomo najprej mi sami uživali to luč, bodo od nje razsvetljeni tudi vsi ostali verni.
Vir
Views: 42