DEVETERO GREŠNIH NAGNJENJ, NASPROTI DEVETIM BLAGROM
VII. BOJEČNOST – SRAMOTA
Sedma gora, s katere se moram spustiti, je gora boječnosti. In dolina, v katero se moram spustiti, je dolina sramote – blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali.
“Kaj ste boječi, maloverni?” – in nastala je velika tišina (Mt 8,26).
“Kaj ste tako boječi? Kako, da še nimate vere?” (Mk 4,40).
“Mir vam zapustim, svoj mir vam dam, a ne, kakor ga daje svet, vam ga jaz dam. Vaše srce naj se ne plaši in ne boji!” (Jn 14,27).
“Bog nam ni dal duha boječnosti, ampak moči in ljubezni in razumnosti” (2 Tim 1,7).
“Bojazljivci pa in brezverci in ognušenci in morilci in pohotneži in čarovniki in malikovalci in vsi lažniki bodo imeli svoj delež v jezeru, kjer gori žveplen ogenj; to je druga smrt” (Raz 21,8).
“Odvrni od mene sramoto, ki se je bojim, zakaj tvoji odloki so prijetni” (Ps 119,39).
“Sramotenje tvojih sramotilcev me je zadelo” (Ps 69,10; Rim 15,3).
Naš Rešitelj se sramote ne samo ni bal, temveč jo je kot svojega nasprotnika preziral:
“In glejmo na voditelja in dopolnitelja vere, na Jezusa, ki je namesto veselja, ki ga je čakalo, s preziranjem sramote pretrpel križ in sedel na desnico Božjega prestola” (Heb 12,2).
“Pojdimo torej k njemu ven iz šotorišča in nosimo njegovo sramoto” (Heb 13,13).
“Kdor vrže kamen med ptiče, jih razpodi, kdor zasramuje prijatelja, razdere prijateljstvo” (Sir 22,20).
“Če si proti prijatelju odprl usta, se ne boj, zakaj še je možna sprava; razen pri sramotitvi, prevzetnosti, izdaji skrivnosti in lokavosti: pri teh pobegne vsak prijatelj” (Sir 22,22).
“Dobro ime je boljše kakor dragoceno olje, dan smrti je boljši ko dan rojstva” (Prd 7,1)
“S sramotenjem in mučenjem ga preizkusimo, da spoznamo njegovo krotkost in preverimo njegovo potrpežljivost; na sramotno smrt ga obsodimo, saj ga bo po njegovih besedah Bog rešil” (Mdr 2,19-20).
Vprašali so rabina Zeira, kako je dočakal tako visoko starost, in odgovoril jim je:
“Nikoli se nisem veselil sramote svojega bližnjega!”
“K tebi so klicali in so bili rešeni, v tebe so upali in niso bili osramočeni. Jaz pa sem črv in ne človek, sramotenje ljudi in zaničevanje ljudstva” (Ps 22,6-7).
“Gospod, moj Bog, v tebe upam, naj ne bom osramočen, naj se moji sovražniki ne radujejo nad mano” (Ps 25,2).
“Vsem svojim sovražnikom sem postal sramotitev, svojim sosedom posmeh in groza svojim znancem; kateri me vidijo zunaj, bežijo pred mano” (Ps 31,12).
“Dal si nas v sramotenje našim sosedom, v roganje in posmeh našim okoličanom” (Ps 44,14).
“V Boga zaupam, ne bojim se, kaj mi more storiti človek?” (Ps 56,5.12).
“Kdor javno spravi v zadrego svojega bližnjega, se mu to šteje, kakor da je prelil kri, saj sramota povzroči, da človeku izgine kri z obraza” (Talmud).
Zelo nazorna in natančna je opredelitev sramote, ki jo prinaša Talmud:
“Če rečeš o rabinu, da nima lepega glasu, ali o pevcu, da ni strokovnjak, si obrekljivec. Če pa rečeš o rabinu, da ni strokovnjak, ali o pevcu, da nima lepega glasu, si morilec.” Amen.
Views: 13