sv. Pavlin iz Nole
Pamahiju – Pismo 14
1. Doslej sem, častitljivi in nadvse ljubljeni brat v Gospodu Kristusu, s primerno ponižnostjo ohranjal čas molčanja, zdaj pa sem z dolžno ljubeznijo prepoznal, da je čas govorjenja. Iz pisma našega svetega brata Olimpa sem nedavno prejel meni tako nepojmljivo kot nezaželeno novico o tvoji žalosti. (…) Sam namreč Gospod, naš Bog, učitelj življenja in pobožnosti, je po svoji izvoljeni posodi (Pavlu) učil, naj se veselimo z veselimi in jokamo z jokajočimi, naj bomo vzajemno sočutni in drug drugemu nosimo bremena. Tako bomo z medsebojno tolažbo krepili skupno vero in podpirali utrujena srca.
11. Zdaj pa bom začel razglašati tvoja dela in bom od svetih solza prešel k pobožnim dejanjem. Vsakemu si namreč poplačal tisto, kar mu pripada: pretakal si telesne solze, v dušo si natakal miloščino. Ti, ki resnično poznaš resnico in si sin luči, si tam, kjer si vedel, da je smrt, jokal; kjer pa si veroval, da je življenje, si deloval: puhlim si poplačal s praznino, živim pa s tem, kar je živo. Tako si zaščitnike naših duš, množico revežev, ki po vsem Rimu nabirajo darove, zbral na apostolovem dvoru.
(… )
Kar vidim, kako se roji bednega ljudstva stekajo v prostrano baziliko slavnega Petra, kako se razvrščajo in se nasičujejo z jedmi, ki jim jih nudi obilje evangeljskega blagoslova. Kar vidim podobo tistega ljudstva, ki ga je s petimi hlebi in dvema ribama nasitil Kristus. (…)
12. Ko si s svojim dejanjem bil podoba samega Gospoda, si množici ukazal, naj se posede po tleh; tako je ukazal tudi Jezus, kakor beremo, naj se posedejo po travi. Kajti tudi v tebi je bil sam Gospod, saj nihče ne more brez Gospoda opravljati Gospodovih del. Kakor učenci si tudi ti prejemal iz njegovih rok obilico blagoslovljenih hlebov, da si jih delil revežem brez števila. Jedli so in se nasitili, in kar je preostalo od hlebov, so vsi odnesli s seboj, vsak polno košaro. Ti pa si pobral vse preobilje duhovnih ostankov: dvanajst košev apostolske vere in sedem košar duhovne milosti. Kristus ni nič manj čudežno deloval v tvojem kruhu, ko je tvojo telesno hrano pri tej gostiji pretvoril v duhovno hrano in tebi pripravil večno nasičenje.
27. Nadaljuj po poti, po kateri tečeš, da boš zagrabil tistega, ki je tebe zagrabil.
– ~ – ~ –
Še trije drobci iz njegovih del
Živi, prosim, a živi Bogu, kajti živeti svetu je delo smrti, pravo življenje je, če živiš Bogu.
Vive precor, sed vive Deo, nam vivere mundo mortis opus, vera est vivere vita Deo.
Pismo 8 (Licenciju)
Človek brez Kristusa je prah in senca.
Homo est … sine Christo pulvis et umbra.
Pesem 10, 288-289
Vera edina je moja veščina, edina mi glasba je Kristus.
At nobis ars una fides, et musica Christus.
Pesem 20, 32
Vir
Views: 0