sveti Avguštin: “Govori o Prvem Janezovem pismu” (Jn 7,9-11)

sveti Avguštinsveti Avguštin o Božji ljubezni

9. Ljubezen je v tem …  Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem. Ljubezen pa je v tem, ne v tem, da bi bili mi vzljubili Boga, ampak v tem, da nas je on vzljubil.  Nismo ga mi prvi vzljubili, kajti On nas je prav zato vzljubil, da bi ga mi ljubili. In poslal svojega Sina kot spravno daritev za naše grehe,  kot spravitelja, kot žrtvovalca. Žrtvoval je za naše grehe. Kje je našel žrtveno žival? Kje je našel žrtev, ki jo je hotel darovati kot čisto? Drugega ni našel, ponudil je sam sebe! Ljubi, če nas je Bog tako vzljubil, smo se tudi mi dolžni ljubiti [diligere] med seboj.  »Peter,« ga je vprašal, »ali me ljubiš [amas]?« In on je odgovoril: »Ljubim [amo].« »Pasi moje ovce!«

10. Boga ni nikoli nihče videl.  Je pač resničnost, ki se ne vidi. Boga je treba iskati s srcem, ne z očmi! Toda če bi mi vendarle hoteli videti sonce, bi morali prej očistiti telesno oko, da bi z njim lahko zrli v svetlobo; tako bi podobno morali, če bi hoteli videti Boga, očistiti svoje oko, brez katerega ne moremo videti Boga. Kje je to oko? Poslušaj evangelij: »Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali.« Toda nihče naj si ne predstavlja Boga s pomočjo poželenja svojih oči! Tako bi si namreč kdo predstavljal ali silno veliko podobo ali bi raztegnil prek krajev neko neizmerno velikost [magnitudinem aliquam inaestimabilem], kakor to svetlobo, ki jo vidi z očmi, razširja po poljih, kolikor more, ali bi si predstavljal nekoga, ki je podoben častitljivemu starcu. Nič od tega si ne predstavljaj! Če hočeš videti Boga, moraš misliti na to, kar on je: Bog je ljubezen.  Kakšen obraz ima ljubezen? Kakšno podobo nosi? Kakšno postavo ima? Kakšne noge ima? Kakšne roke ima? Nihče ne more tega povedati. Vendar ljubezen ima noge, kajti one vodijo k Cerkvi; ima roke, kajti njene roke dajejo ubogim; ima oči, kajti te opazijo tistega, ki je v pomanjkanju. Psalmist pravi: »Blagor tistemu, ki misli na reveža in na tistega, ki je v pomanjkanju.« Ljubezen ima tudi ušesa, o katerih pravi Gospod: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!« Ti udje niso krajevno ločeni, ampak jih more tisti, ki nosi v sebi ljubezen, s pomočjo svojega uma videti kot celoto. Prebivaj v ljubezni in ona bo prebivala v tebi, ostani v njej in ona bo ostala v tebi! Toda kako, bratje moji? Kdo ima rad tisto, česar ne vidi? Zakaj pa vstajate, navdušeno vzklikate in odobravate, kadar se poje hvalnica ljubezni? Kaj sem vam pokazal? Sem mar postavil pred vas neke barve? Ali sem vam dal na izbiro zlato in srebro? Ali sem iz zakladnic izkopal dragocene kamne? Kaj sem takšnega pokazal vašim očem? Mar se je moj obraz spremenil med govorjenjem? Telo imam, prav isto podobo imam, s katero sem nastopil, tudi vi imate isto podobo, s katero ste vstopili. Kadar se poje hvalnica ljubezni, navdušeno vzklikate. Gotovo ničesar ne vidite. Toda kakor vam je po godu, kadar hvalite (ljubezen), tako naj vam bo po godu, da jo boste ohranili v srcu. Bodite namreč pozorni na to, kaj pravim, bratje! Jaz vas spodbujam, kolikor mi daje Gospod, da bi odkrili velik zaklad. Če bi vam pokazali neko posodico z reliefi, pozlačeno, skrbno izdelano, in bi ta pritegnila vaš pogled in zapeljala pozornost vašega srca in bi vam ugajala umetnikova roka in z njo teža srebra in sij kovine, ali ne bi vsak izmed vas rekel: ‘Oh, če bi jaz imel to posodico?’ In ne bi imeli vzroka, da tako govorite, saj ni bilo v vaši moči, da bi jo imeli. Ali če bi jo kdo hotel imeti, bi pomislil celo na krajo v tuji hiši. Od vas prihaja hvalnica ljubezni! Če vam ugaja, jo imejte, jo posedujte! Ni potrebno, da jo komu ukradete, ni potrebno, da bi mislili na nakup! Jasno je, da je zastonj. Ohranite jo, oklenite se je; nič ni od nje slajšega! Če je ljubezen takšna že zdaj, ko se omenja, kakšna je šele takrat, ko se poseduje?

11. Bratje, če hočete morda ohraniti ljubezen, predvsem ne mislite, da je ljubezen nekaj nizkotnega in brezdelnega, in da se ohranja z nekakšno pohlevnostjo, ne, ne mislim s pohlevnostjo, ampak s popustljivostjo in brezbrižnostjo. Ljubezen se ne ohranja na tak način! Ne misli, da imaš rad svojega sužnja takrat, ko ga ne pretepaš, ali da ljubiš svojega sina takrat, ko mu ne daješ naukov, ali da ljubiš svojega bližnjega takrat, ko ga ne pograjaš. To ni ljubezen, to je mehkužnost! Ljubezen naj bo vneta za popravljanje, za poboljševanje: toda če so navade dobre, naj te veselijo, če pa so slabe, jih je potrebno poboljšati, pograjati. Ne ljubi napake v človeku, ampak človeka; kajti človeka je naredil Bog, napako pa človek sam. Ljubi tisto, kar je naredil Bog, ne ljubi tega, kar je človek sam naredil. Kadar imaš rad tisto, (kar je naredil Bog,) to tudi vzameš nase; kadar to ljubiš, to tudi napravljaš boljše. Toda četudi si kdaj strog [saevis], naj se to zgodi iz ljubezni, da bi koga poboljšal. Zaradi tega je ljubezen predstavljal golob, ki je prišel nad Gospoda. V tej podobi goloba je prišel Sveti Duh, da bi se v nas izlila ljubezen. Zakaj to? Golob nima žolča, a se vendar s kljunom in perutmi bori za svoje gnezdo, brez grenkobe se besno zaganja. To dela tudi oče. Kadar kaznuje svojega sina, ga kaznuje zato, da bi ga vzgajal. Kakor sem rekel, goljuf se dela prijaznega, da bi prodal svoje, čeprav z grenkobo, oče pa, da bi poboljšal sina, ga kaznuje brez žolčnosti. Takšni bodite tudi vi do vseh! Poglejte, bratje, to je velik zgled, veliko pravilo! Kdor koli ima sinove ali jih namerava imeti, ali če se je odločil, da jih sploh ne bo imel po telesu [carnaliter], jih pa želi imeti po duhu: kakšen oče ti je to, ki svojega sina ne graja? In kakšen sin ti je to, ki ga oče ne vzgaja? In vendar se zdi, da strogo ravna. Ljubezen [amor] strogo ravna, dobrota [caritas] strogo ravna: strogo ravna na nek način, brez zagrenjenosti, tako kot golob, ne kot vran.
Prevedel Miran Sajovic SDB
Vir