Kateheza: “Izbira prijatelja” (sveti Aelred iz Rievauxa)

AelredIzbira prijatelja

Tretji del spisa je morda najbolj zanimiv in najbolj aktualen, ker sveti Aelred v njem razpravlja o
pravilni izbiri preizkušanja prijateljev.
Sveti Aelred razlikuje štiri stopnje v procesu nastajanja prijateljstva:
izbira, preizkušanje, sprejem in dovršena harmonija.
Te Aelredove štiri stopnje niti danes niso ničesar izgubile na pomenu, ker iz izkušnje zagotovo vemo kako v sklepanju prijateljstev sploh nismo bili pozorni na pravilno izbiro, kaj šele na preizkušanje možnih prijateljev. Poglejmo, kako sveti Aelred razlaga izbiro prijateljev.
Sveti Aelred se vprašuje, katere osebe ne bi nikakor smele biti naši prijatelji. Omenja sledeče: razdražljive, nezanesljive, dvomljive in klepetave. Sveti Aelred se seveda zaveda, da je težko najti osebe, ki ne bi imele nekaterih od navedenih slabosti. Zato je vseeno popustljiv do teh oseb in meni, da jih lahko izberemo za prijatelje s temi slabostmi, pod pogojem, da imajo drugačne kvalitete ter se jih ozdravi od navedenih slabosti in se jih tako usposobi za prijateljstvo.
Cistercijanski menih pojasnjuje, zakaj so navedene osebe problematične za prijateljstvo:
a) Razdražljive osebe se zlahka razjezijo in v tej jezi pogosto ne vedo, kaj govorijo, ne izbirajo besed in zato zelo lahko kdaj razžalijo celo prijatelja. Po svetem Aelredu je treba biti z razdražljivimi beseda potrpežljiv, opomin njihovih slabosti mora biti neboleč, celo ugoden.
b) Nezanesljive osebe ne morejo nuditi gotovosti prijatelju. Sveti Aelred jih primerja z glino. Te osebe dopuščajo, da se jim kot v glino vedno znova vtisnejo razna mišljenja, ki jih naredijo nezanesljive in niso pripravljene braniti svojih prijateljev.
c) Dvomljive osebe so zopet vedno nemirne in ta nemir prenašajo tudi na svoje prijatelje. Poleg tega so zvedavi, te zvedavosti
pa jih je strah. Dvomljivost ustvarja ljubosumnost, kar ogroža prijateljstvo: »Ko vidi prijatelja, kako je ljubezniv do druge osebe, misli da ima njega manj rad; če ga prijatelj opomni, misli da ga sovraži; če ga prijatelj hvali, misli, da se mu posmehuje.« Ta se mora zdraviti s »kontemplacijo ljubezni«.
d) Po mnenju vseh meniških piscev, posebno sv. Benedikta, je tudi sveti Aelred mišljenja, da so klepetave osebe težko dobri prijatelji. Navaja knjigo Pregovorov: »Če vidiš človeka, prenaglega v govorjenju: več je upanja za bedaka kot za njega« (Prg 29,20Prg 29,20
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

20 ?e vidiš ?loveka, prenaglega v govorjenju: ve? upanja za bedaka kot za njega. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).
Končno so tudi osebe, katerim nikakor ne bi smeli dopustiti, da postanejo naši prijatelji:
a) Osebe, ki žalijo; le-te uničujejo dober glas in dušijo ljubezen.
b) Oholi ljudje; oholi ljudje uničujejo prijateljstvo, ker ne želijo priznati svojih napak. Ohol človek tako vedno predrzno žali, poln bahavosti pa drugega korigira.
c) Razkritje skrivnosti; prijatelj ne more biti tisti, ki zlahka razkriva skrivnosti. Sveti Aelred močno kritizira takšne osebe, ker »ni ničesar bolj odvratnega kot razkritje skrivnosti, ničesar bolj prekletega. Razkritje uničuje vsako ljubezen, vsako milost in vsako sladkost med prijatelji in vse napolni z grenkobo ter povsod razliva žolč slabe volje, sovraštva in bolečine.« Žrtev razkrite skrivnosti je tako vržena v obup, ker je njena notranjost razkrita vsem, svetost njene notranjosti »je vržena svinjam«.
d) Zahrbtno napadanje in obrekovanje; osebe, ki podlo napadajo druge in jih obrekujejo, same pa niso nikoli sposobne, da bi
odkrito nasprotovale, po svetem Aelredu niso sposobne za prijateljstvo in se jih moramo varovati, ker se bodo tako obnašale tudi do svojih prijateljev. Njihova obrekovanja so kot smrtonosni ugriz strupene kače.

Preizkušanje prijateljev

Po svetem Aelredu je treba možnega prijatelja preizkusiti z ozirom na sledeče lastnosti: privrženost, pravi namen, diskretnost, potrpežljivost – »fides, intentio, discretio, patientia.«
a) Privrženost. Prijatelja je treba preverjati, koliko nam je privržen. Resnična privrženost izhaja iz tega, da nas prijatelj ne želi zaradi česa drugega, ampak zaradi našega srca. Lahko bi rekli, da resničnega prijatelja ne zanima nič drugega kot prijatelj sam. Na  vse druge kvalitete, kot to lepo piše sveti Aelred, resnični prijatelj »ne gleda, ali so prisotne, niti jih ne išče, če niso prisotne.«
b) Pravi namen. Potrebno je preveriti, po primerih, če možni prijatelj išče bogastvo. Sveti Aelred trdi, da je za prijateljstvo celo bolj zanesljivo, če si revnejši, ker pri revnem človeku ne moreš veliko dobiti, razen njega samega. Povrh tega se človek do bogatašev pogosto pretvarja, da je nekaj drugega, kot je v resnici.
c) Diskretnost; pod diskretnostjo misli sveti Aelred na pravo mero v vsem: kaj je treba narediti v pravem trenutku, kaj je treba prenesti in pretrpeti; v čem se je potrebno zahvaliti prijatelju; kaj je potrebno popraviti in ali je smiselno opominjanje prijatelja z ozirom na način, čas in prostor. Nekateri prijatelji, piše sveti Aelred, svojo nesposobnost za diskretnost pokažejo s tem, da zahtevajo od svojih prijateljev to, kar niti sami ne morejo biti.
d) Potrpežljivost; resnični prijatelj se ne jezi takoj, če je bil opomnjen. Ne sovraži in ne prezira tistega, ki ga opozori na napake. Zelo pomembno je tudi preveriti, ali je potencialni prijatelj pripravljen prenesti vsak napad za dobro svojega prijatelja.
5. Prenehanje prijateljstva
Potem ko je pokazal, s kakšnimi osebami nikakor ne smemo prijateljevati, se sveti Aelred vprašuje, kaj storiti s prijatelji, s katerimi smo postali prijatelji, pa so se kasneje izkazali, da so neprimerni za prijateljstvo zaradi navedenih pomanjkljivosti. Glede tega mučnega vprašanja daje sveti Aelred modre nasvete. Kar se nanaša na žalitve in žaljenja prijateljev, se prijateljstvo
zaradi tega ne bi smelo hitro prekiniti (discindere), ampak počasi »izhlapevati« (dissuere). Ni dobro naglo prekiniti prijateljstva, ker bo tako prijatelj strašno užaljen in bo postal, kot se to pogosto zgodi, naš najhujši sovražnik. Zato je najboljše malo in zopet malo, počasi »izparevati« prijateljstvo, mi bi danes rekli, postopno se oddaljevati in se izmikati srečanjem. Vseeno pa je potrebno storiti vse, po svetem Aelredu, da se prijateljstvo ponovno vzpostavi.

A kaj storiti, ko nas nekdanji prijatelj napada, žali in sovraži? Sveti Aelred meni, da moramo prenašati te napade, kajti če je bilo
prijateljstvo resnično, bo ljubezen vedno ostala. Prijateljstvo, po cistercijanskem menihu, omogoča štiri stvarnosti: ljubezen, čustvo, gotovost in srečo: »dilectio et affectio, securitas et iucunditas«. Do nekdanjega prijatelja, kar je povsem razumljivo, ne moremo več imeti čustev, čutimo se negotove in nesrečne. Toda ljubezni do nekdanjega prijatelja ne smemo nikoli odvzeti, kar je skladno z novozavezno teologijo ljubezni do sovražnikov. Vedno pa bodo, razen če nismo doživeli »velikega šoka«, ostale sledi določenega prijateljstva tudi po prenehanju. Prijateljstvo je treba takoj prekiniti, ko prijatelj ogroža drugega, posebno svojo družino, domovino, soseda ali nekoga drugega. Tukaj se vidi kako ima prijateljstvo za svetega Aelreda družbeno in politično razsežnost. Ta se po svoji naravi, zato ker počiva v kreposti ljubezni, nikakor ne sme zreducirati na egoizem v dvoje.
Vir