sv. Gregor Nazianški o Veliki noči

sv. Gregor NazianškiGospodova velika noč! — Velika noč — in k časti svete Trojice hočem tretjič reči: »Velika noč.« To je praznik praznikov, najbolj vesel vseh veselih praznikov, kakor sonce med zvezdami, tako ta praznik sveti med vsemi drugimi minljivimi in zemeljskimi, celo Gospodovimi. Včeraj je bilo Jagnje zaklano in njegova kri je pordečila podboje duri. Ves Egipt žaluje za svojimi prvorojenci, angel pokončevavec pa je šel mimo naših vrat. Znamenje krvi, ki mu je vlivala strah in grozo, nas je obvarovalo.

Danes smo šli iz Egipta, daleč za nami je strašni faraon, neizprosni nadzornik, trdi gospod ob opekarni. Zginili so vsi, ki so nam hoteli zabraniti, da praznujemo zahvalni praznik našemu Gospodu in Bogu. Tako hočemo ta praznik obhajati z nekvašenim kruhom čistosti in resnice in ne s starim kvasom hudobije in malopridnosti. Ne bomo s seboj nosili egiptovskega kvasu greha in brezbožnosti. Včeraj sem s Kristusom trpel na križu smrtne muke, danes bom z njim poveličan. Včeraj sem bil z njim položen v grob, danes sem z njim vstal.

Njemu torej, ki je za nas trpel in za nas vstal od mrtvih, hočemo prinesti darove. Mislite morebiti, da govorim o zlatu in srebru, o dragocenih tkaninah in diamantih? Vsa ta minljiva posvetna ničevost je večinoma v rokah brezbožnikov, sužnjev satana in sveta. Ne, drugačen dar mislim, dar, ki je vreden Boga in mu ugaja: nas same. Postali bomo zvesta podoba božje prvine. Zavedajmo se svoje časti. Spoštujmo svojo podobo božjo s tem, da se trudimo čim globlje razumeti pomen skrivnosti in pomen Kristusove smrti. Podobni bodimo Kristusu, ker je Kristus naša podoba. Zavoljo Kristusa bodimo podobni Bogu, ker je Kristus zaradi nas postal človek. Privzel si je to, kar je slabše, da bi nam podaril, kar je odličnejše. Ubog je postal, da bi po njegovem uboštvu mi obogateli. Sprejel je nase podobo hlapca, da bi mi dosegli svobodo. Skušan je bil, da bi bili mi zmagovavci. Zaničevan je bil, da bi nas obdaroval s poveličanjem. Umrl je, da bi nam prinesel odrešenje. Šel je v nebesa, da bi pritegnil k sebi tiste, ki jih je padec v greh vrgel na tla.

Naj mu vse damo, naj njemu, ki je dal samega sebe za nas v odkupnino in zameno, vse darujemo! Vendar mu ne bomo mogli darovati česa tako velikega, kakor, če sami sebe darujemo v globokem umevanju te skrivnosti in zaradi njega postanemo to, kar je on postal zaradi nas.