Na svet se je rodil naš Odrešenik!

25.12.2006: ob 12.00: Vatikan: Trg sv. Petra

“Salvator noster natus est in mundo” (Rimski misal).

“Na svet se je rodil naš Odrešenik!” To noč smo po naših cerkvah ponovno slišali to oznanilo, ki kljub potekanju stoletij ohranja nedotaknjeno svežino. To nebeško oznanilo nas vabi, naj se ne bojimo, kajti napočilo je »veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo« (Lk 2,10Lk 2,10
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

10 Angel jim je rekel: »Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). To je oznanilo upanja, ker razglaša, da se je tisto noč pred več kot dva tisoč leti »v Davidovem mestu rodil odrešenik, ki je Kristus, Gospod« (Lk 2,11Lk 2,11
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

11 Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveli?ar, ki je Kristus Gospod. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Kar je božični angel rekel tedaj pastirjem, ki so taborili na betlehemskem griču, ponavlja danes nam, vsem prebivalcem tega našega sveta: »Rodil se je Odrešenik; za vas se je rodil! Pridite, pridite ga počastit!«

Toda ali človeku tretjega tisočletja “Odrešenik” še kaj pomeni, ima še kakšno veljavo? Je še potreben “Odrešenik” človeku, ki je prišel na Luno in Mars in se pripravlja na osvojitev vesolja; človeku, ki brez meja raziskuje skrivnosti narave in mu uspe razvozlati celo čudovite šifre človeškega genoma? Potrebuje Odrešenika človek, ki je izumil interaktivno komunikacijo, ki križari po virtualnem oceanu interneta in je po zaslugi sodobnih in naprednih informacijskih tehnologij Zemljo, ta naš skupni dom, naredil za majhno globalno vas? Pred nas stopa z gotovostjo in samozadostnostjo kot ustvarjalec lastne usode, navdušen izdelovalec nespornih uspehov, ta človek 21. stoletja.

Izgleda že, ampak ni tako. Še vedno umirajo ljudje od lakote in žeje, od bolezni in uboštva v tem času obilja in neobrzdanega porabništva. Še vedno se najde sužnja, ki je izkoriščan in prizadet v svojem dostojanstvu. Najde se žrtev rasnega in verskega sovraštva, ki ga nestrpnost in diskriminacija, politične šikane in fizična ali psihična prisila ovirajo pri svobodnem izpovedovanju lastne vere. Najde se ljudi, ki vidijo, kako je njihovo telo ali pa telo najdražjih, zlasti otrok, izmučeno zaradi orožja, terorizma in vsakovrstnega nasilja, in to v dobi, ko se vsi sklicujejo in oznanjajo napredek, solidarnost in mir za vse. In kaj naj rečemo o tistih, ki so brez upanja prisiljeni pustiti lastno hišo in svojo domovino, da drugje iščejo človeka vredne življenjske pogoje? Kaj je mogoče storiti, da bi pomagali tistim, ki so jih prevarali lahki preroki sreče, tistim, ki so krhki v odnosih in nesposobni prevzeti trajno odgovornost za lastno sedanjost in lastno prihodnost; tistim, ki se znajdejo v predoru samote in pogosto končajo kot sužnji alkohola ali mamil? Kaj naj si mislimo o tistih, ki izberejo smrt, misleč, da s tem opevajo življenje?

Kako bi ne slišali, da se prav iz globin tega radostnega in obupanega človeštva dviga predirljiv klic na pomoč? Božič je: danes vstopa v svet “prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka” (Jn 1,9Jn 1,9
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

9 Prava lu?, ki razsvetljuje vsakega ?loveka, je prihajala na svet. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). “Beseda je meso postala in se naselila med nami” (Jn 1,14Jn 1,14
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

14 In Beseda se je u?love?ila in se je naselila med nami; in videli smo njeno slavo, slavo kakor edinorojenega od O?eta: polno milosti in resnice. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
), oznanja evangelist Janez. Danes, prav danes Kristus znova prihaja “med svoje ljudi” in tistemu, ki ga sprejme, daje “moč, da postane božji otrok”; to je, ponudi mu priložnost, da vidi božjo slavo in deli veselje z Ljubeznijo, ki se je v Betlehemu za nas utelesila. Danes, tudi danes “se je na svet rodil naš Odrešenik,” ker ve, da ga potrebujemo. Kljub tolikerim oblikam napredka je človeško bitje ostalo táko, kot je od vekomaj: svoboda, razpeta med dobro in zlo, med življenje in smrt. In prav tam, v svoji najgloblji notranjosti, v tistem, kar Sveto pismo imenuje “srce”, ima nenehno potrebo po tem, da bi bil “rešen”. In v današnjem postmodernem obdobju morda še bolj potrebuje Odrešenika, ker je družba, v kateri živi, postala bolj zapletena in so grožnje za njegovo osebno in moralno celovitost postale še bolj prežeče. Kdo ga lahko brani, če ne on, ki ga tako ljubi, da na križu žrtvuje svojega edinorojenega Sina kot Odrešenika sveta?

“Salvator noster”, Kristus je Odrešenik tudi za današnjega človeka. Kdo bo na vseh koncih sveta na verodostojen način oznanil to sporočilo upanja? Kdo se bo zavzel, da bo priznano, varovano in pospeševano celovito dobro človeške osebe, kot pogoj za mir, v spoštovanju do slehernega človeka v njegovem lastnem dostojanstvu? Kdo bo pomagal razumeti, da se je mogoče z dobro voljo, razumnostjo in zmernostjo izogniti, da bi se spori zaostrili, in jih, nasprotno, privesti do pravičnih rešitev? Z živo zaskrbljenostjo v teh prazničnih dneh mislim na dežele Srednjega Vzhoda, ki so zaznamovane s težkimi krizami in spori brez števila, in si želim, da bi se odprla obzorja za pravičen in trajen mir v spoštovanju do neodtujljivih pravic ljudstev, ki tam bivajo. V roke božanskega Deteta iz Betlehema izročam znamenja obnovljenega dialoga med Izraelci in Palestinci, ki smo mu priča v teh dneh, in upanje na nadaljnji spodbuden razvoj. Zaupam, da bo po toliko žrtvah, uničenjih in negotovostih preživel in se razvijal demokratični Libanon, odprt tudi za druge, v dialogu s kulturami in verstvi. Apeliram na tiste, ki imajo v rokah usodo Iraka, da bi prenehalo divje nasilje, ki preliva kri po tej deželi, in bo vsakemu njenemu prebivalcu zagotovljeno normalno življenje. Kličem k Bogu, da bi v Šri Lanki bojujoče se strani prisluhnile kriku ljudstev po prihodnosti v bratstvu in solidarnosti; da bi se v Darfurju in povsod po Afriki končali bratomorni spori in bi se hitro začele celiti odprte rane te celine, bi se utrdili procesi sprave, demokracije in razvoja. Naj Božje Dete, Knez miru, nakloni, da bodo ugasnila žarišča napetosti, zaradi katerih je prihodnost negotova tudi v drugih delih sveta, tako v Evropi kot v Latinski Ameriki.

“Salvator noster”: to je naše upanje; to je oznanilo, ki odmeva v besedah Cerkve tudi na današnji Božič. Drugi vatikanski koncil nas spominja, da se je Božji Sin z učlovečenjem nekako zedinil z vsakim človekom (prim. CS 22). Zato je rojstni dan Glave tudi rojstni dan telesa, kakor je omenjal papež sveti Leon Veliki. V Betlehemu se je rodilo krščansko ljudstvo, Kristusovo skrivnostno telo, v katerem je vsak telesni del tesno povezan z drugim v popolni solidarnosti. Naš Odrešenik se je rodil za vse. Oznanjati ga moramo ne le z besedami, ampak tudi z vsem svojim življenjem, tako da svetu ponudimo pričevanje enotnih in odprtih skupnosti, kjer vladajo bratstvo in odpuščanje, sprejemanje in vzajemno služenje, resnica, pravičnost in ljubezen.

Skupnost, ki jo je Kristus odrešil. To je prava narava Cerkve, ki se hrani z njegovo besedo in z njegovim evharističnim telesom. Cerkev lahko vsem pričuje za Kristusa Odrešenika samo, ko odkriva prejeti dar. To pa dela z navdušenjem in predanostjo, s polnim spoštovanjem vsakega kulturnega in verskega izročila; to dela z veseljem, vedoč, da on, katerega oznanja, ne zavrne ničesar, kar je pristno človeško, ampak to privede do dovršitve. Resnično, Kristus prihaja uničit edinole zlo, samo greh; drugo, vse drugo povzdigne in izpopolni. Kristus nas ne rešuje od naše človeškosti, ampak po njej; ne rešuje nas od sveta, ampak je prišel na svet, da bi bil svet rešen po njem (prim. Jn 3,17Jn 3,17
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

17 Bog namre? svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet obsodil, marve? da bi se svet po njem rešil. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).

Dragi bratje in sestre, kjerkoli že ste, naj vas doseže to sporočilo veselja in upanja: Bog je postal človek v Jezusu Kristusu, rodil se je iz Device Marije in se danes ponovno rojeva v Cerkvi. In on nam vsem prinaša ljubezen nebeškega Očeta. On je Odrešenik sveta! Ne bojte se, odprite mu srce, sprejmite ga, da bo njegovo kraljestvo ljubezni in miru postalo skupna dediščina vseh. Blagoslovljen Božič!

prevedel br. Miran Špelič OFM

28 Frančiškovih opominov ali življenjskih napotkov.

FRANČIŠKOVI OPOMINI
1. Kristusovo telo

Gospod Jezus govori svojim učencem: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu razen po meni. Če ste poznali mene, boste poznali tudi mojega Očeta. Zdaj ga poznate in videli ste ga«. Filip mu reče: »Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo«. Jezus mu odgovori: »Toliko časa sem med vami in me niste spoznali? Filip, kdor vidi mene, vidi tudi mojega Očeta« (Jn 14,69Jn 14,69
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Oče »prebiva v nedostopni svetlobi« (1 Tim 6,161 Tim 6,16
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

16 ki ima edini nesmrtnost in prebiva v nedostopni svetlobi, ki ga noben ?lovek ni videl in ga videti tudi ne more; njemu ?ast in oblast na veke. Amen. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
) in »Bog je duh« (Jn 4,24Jn 4,24
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

24 Bog je duh in, kateri ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici.« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
) in »Boga ni nikoli nihče videl« (Jn 1,18Jn 1,18
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

18 Boga ni nikoli nih?e videl; edinorojeni Sin, ki je v O?etovem naro?ju, on je povedal. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Zato ga ni mogoče videti, razen v duhu, kajti »duh je, ki oživlja, meso nič ne koristi« (Jn 6,63Jn 6,63
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

63 Duh je, ki oživlja, meso ni? ne koristi. Besede, ki sem vam jih govoril, so duh in življenje. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Vendar tudi Sina, kolikor je enak Očetu, nihče ne vidi drugače kakor Očeta, drugače kakor Svetega Duha. Zato so obsojeni vsi, ki so gledali Gospoda Jezusa kot človeka, a ga niso videli in ne verovali, da je po duhu in božanstvu resnični Božji Sin. Prav tako so tudi zdaj obsojeni vsi, ki gledajo zakrament, ki ga z Gospodovimi besedami na oltarju pod podobama kruha in vina posvečuje duhovnik, pa ga ne vidijo in ne verujejo po duhu in božanstvu, da je to v resnici telo in kri našega Gospoda Jezusa Kristusa, kakor izpričuje sam Najvišji, ki pravi: To je moje telo in kri moje nove zaveze, [ki se preliva za mnoge] (Mr 14,2224Mr 14,2224
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
); in: Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje (Jn 6,54-58Jn 6,54-58
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

54 Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima ve?no življenje in jaz ga bom poslednji dan obudil. 55 Zakaj moje meso je resni?na jed in moja kri resni?na pija?a. 56 Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem. 57 Kakor je mene poslal živi O?e in jaz živim po O?etu, tako bo tudi tisti, ki uživa mene, živel po meni. 58 To je kruh, ki je prišel iz nebes. Ne, kakor so vaši o?etje jedli mano in so umrli – kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj.« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Gospodov duh, ki prebiva v svojih vernih, je torej tisti, ki sprejema presveto Gospodovo telo in kri. Vsi drugi, ki nimajo od istega duha in si ju drznejo prejemati, si sodbo jedo in pijejo (1 Kor 11,291 Kor 11,29
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

29 Zakaj kdor nevredno jé in pije, si sodbo jé in pije, ker ne razlo?uje Gospodovega telesa. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Zato pa, človeški sinovi, kako dolgo boste še zakrknjenega srca? (Ps 4,3Ps 4,3
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

3 Možje, doklej boste zakrknjenega srca? Zakaj ljubite ne?imrnost in iš?ete laž? Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Zakaj ne spoznate resnice in ne verujete v Sina Božjega? (Jn 9,35Jn 9,35
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

35 Jezus je slišal, da so ga pahnili ven; in ko je naletel nanj, mu je rekel: »Veruješ v Sina ?lovekovega?« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Glejte, vsak dan se poniža, prav tako kot takrat, ko je »s kraljevskega prestola« (Mdr 18,15Mdr 18,15
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

15 in je no? v svojem hitrem teku dosegla sredino, je tvoja vsemogo?na beseda iz nebes, s kraljevega prestola, priletela kot razka?en bojevnik v sredo pogubi izro?ene dežele; nosila je kot oster me? tvoje nepreklicno povelje; Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
) stopil v telo Device. Vsak dan pride k nam v ponižnosti. Vsak dan stopa iz Očetovega naročja na oltar v duhovnikove roke. In kakor se je svetim apostolom prikazal v resničnem telesu, tako se tudi nam sedaj kaže v posvečenem kruhu. In kakor so oni ob gledanju na njegovo človeško naravo videli samo to njegovo človeško naravo (caro), vendar pa so verovali, da je Bog, ko so ga gledali z duhovnimi očmi, tako naj tudi mi, ko na kruh in vino gledamo s telesnimi očmi, sprevidimo in trdno verujemo, da sta to njegovo živo in resnično najsvetejše telo in kri. Tako je Gospod vedno s svojimi zvestimi, kakor sam govori: »Jaz sem z vami vse dni do dovršitve sveta« (Mt 28,20Mt 28,20
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

20 in u?ite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal; in glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).
2. Zlo lastne volje

Gospod je rekel Adamu: Od vsakega drevesa v raju jej; od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jej (prim. 1 Mz 2,16171 Mz 2,1617
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Od vsakega drevesa v raju je smel jesti, kajti dokler ni postal nepokoren, ni grešil. Tisti torej jé od drevesa spoznanja dobrega, ki sebi prilašča svojo voljo ter se ponaša z dobrinami, ki jih Bog izreka in izvršuje v njem. In tako mu to ob prišepetavanju hudobnega duha in s prekršitvijo zapovedi postane sad spoznanja zlega. Zato je potrebno, da prestane kazen.
3. Popolna pokorščina

Gospod govori v evangeliju: »Kdor se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec« (Lk 14,33Lk 14,33
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

33 Tako torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj u?enec. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). In: »Kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil« (Mt 16,25Mt 16,25
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

25 Zakaj, kdor ho?e svoje življenje rešiti, ga bo izgubil. Kdor pa svoje življenje zavoljo mene izgubi, ga bo našel. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Tisti človek zapusti vse, kar ima, ter izgubi svoje telo, kdor samega sebe v pokorščini popolnoma izroči v roke svojega predstojnika. In resnična pokorščina postane vse, karkoli stori ali reče takega, o čemer ve, da ni proti predstojnikovi volji, če je le dobro, kar dela. In če bi kdaj podrejeni videl za svojo dušo kaj boljšega in koristnejšega od tistega, kar ukazuje predstojnik, naj svoje poglede radovoljno žrtvuje Bogu; trudi naj se, da bo izpolnil, kar ukazuje predstojnik. To je resnična, v ljubezni utemeljena pokorščina: Bogu in bližnjemu daje, kar jima gre. Če bi pa predstojnik ukazal podrejenemu kaj takega, kar je proti njegovi duši, naj ga ta sicer ne uboga, vendar pa naj ga ne zapusti. In če bi od nekaterih zaradi tega trpel preganjanje, naj jih še bolj ljubi zaradi Boga. Kajti kdor rajši trpi preganjanje, kakor da bi se hotel ločiti od svojih bratov, resnično vztraja v popolni pokorščini, saj daje svoje življenje za svoje brate (Jn 15,13Jn 15,13
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

13 Nih?e nima ve?je ljubezni, kakor je ta, da kdo za svoje prijatelje dá svoje življenje. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Mnogo je namreč redovnikov, ki se pod pretvezo, da vidijo boljše stvari, kakor pa so tiste, ki jih zapovedujejo njihovi predstojniki, ozirajo nazaj (Lk 9,62Lk 9,62
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

62 Jezus pa mu je rekel: »Nih?e, kdor roko položi na plug in se ozira nazaj, ni pripravljen za božje kraljestvo.« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
) in se vračajo k izbljuvku lastne volje (Preg 26,16Preg 26,16
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

16 Lenuh se sam sebi zdi modrejši kot sedem takih, ki znajo pametno odgovarjati. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). To so ubijalci (prim. Jn 8,44Jn 8,44
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

44 Vi imate hudi?a za o?eta in ho?ete spolnjevati želje svojega o?eta. On je bil že od za?etka ubijavec in ni obstal v resnici, ker v njem ni resnice. Kadar govori laž, govori iz svojega, ker je lažnik in njen o?e. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
) in zaradi svojega slabega zgleda pogubljajo mnogo duš.
4. Nihče si naj ne prilašča predstojništva

Gospod pravi: Nisem prišel, da bi mi stregli, temveč, da bi sam stregel (Mt 20,28Mt 20,28
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

28 Kakor tudi Sin ?lovekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Tisti, ki so postavljeni drugim za predstojnike, naj se ponašajo s to predstojniško službo toliko, kolikor bi se, če bi bili določeni za službo umivanja nog bratom. In kolikor se bolj vznemirjajo zaradi tega, ker jim je bilo odvzeto predstojništvo, kakor pa, če bi jim bila odvzeta služba umivanja nog, toliko bolj si pripravljajo nevarne priložnosti za dušo.
5. Nihče naj se ne ponaša, ampak naj se hvali z Gospodovim križem

Pomisli, o človek, s kakšno odliko te je obdaril Gospod Bog, ko te je ustvaril in odlikoval po podobi svojega ljubljenega Sina glede telesa in po podobnosti glede duha (prim. 1 Mz 1,261 Mz 1,26
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

26 Bog je rekel: »Naredimo ?loveka po svoji podobi, nam sli?nega; naj gospoduje ribam morja in pticam neba, živini in vsem zverem zemlje in vsej laznini, ki lazi po zemlji!« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). In vse stvari, kar jih je pod nebom, po svoji naravi služijo Stvarniku, ga spoznavajo in se mu pokoravajo bolje od tebe. Tudi ga niso križali hudobni duhovi, temveč si ga križal ti, skupaj z njimi, in ga še naprej križaš, ko se naslajaš v razuzdanostih in grehih. S čim se torej moreš ponašati? Če bi bil namreč tako razgledan in moder, da bi imel vso vednost (prim. 1 Kor 13,281 Kor 13,28
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
) in bi znal razlagati vse vrste jezikov ter prodorno raziskovati nebeške reči, se z vsem tem še ne bi mogel ponašati. En sam hudi duh je namreč vedel o nebeških rečeh in še sedaj ve o zemeljskih več kot vsi ljudje, čeprav bi obstajal kak človek, ki bi od Gospoda prejel posebno spoznanje najvišje modrosti. Podobno bi ti nič ne koristilo, če bi bil lepši in bogatejši od vseh in bi tudi delal čudovite reči, tako da bi hude duhove izganjal; vse to bi bilo proti tebi in bi nič od tega ne pripadalo tebi ter bi se s tem prav nič ne mogel ponašati. Pač pa se lahko hvalimo s svojimi slabostmi (2 Kor 12,52 Kor 12,5
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

5 S tem se bom hvalil, s seboj pa se ne bom hvalil, razen s slabostmi. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
) in s tem, da vsak dan nosimo sveti križ našega Gospoda Jezusa Kristusa.
6. Posnemanje našega Gospoda

O vsi bratje, glejmo na dobrega pastirja, ki je za rešitev svojih ovac prenesel trpljenje na križu. Gospodove ovce so hodile za njim v stiski in preganjanju, v sramoti in lakoti, v slabosti in preizkušnjah in še v mnogočem drugem (prim. Jn 10,11Jn 10,11
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

11 Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir dá svoje življenje za ovce. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
; Heb 12,2Heb 12,2
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

2 in glejmo na voditelja in dopolnitelja vere, na Jezusa. Ta je namesto veselja, ki ga je ?akalo, s preziranjem sramote pretrpel križ in sédel na desnico božjega prestola. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
; Rim 8,35Rim 8,35
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

35 Kdo nas bo lo?il od ljubezni Kristusove? Nadloga ali stiska ali preganjanje? Ali lakota ali nagota ali nevarnost ali me?? – Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). In prav po tem so prejele od Gospoda večno življenje. Za nas, Božje služabnike, je torej velika sramota, da so svetniki izvrševali dela, mi pa hočemo prejemati čast in slavo iz tega, da o teh delih samo beremo in jih oznanjamo.
7. Znanju naj sledi dobro ravnanje

Apostol pravi: »Črka mori, duh pa oživlja« (2 Kor 3,62 Kor 3,6
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

6 ki nas je tudi usposobil za služabnike nove zaveze, ne ?rke, ampak Duha; zakaj ?rka mori, Duh pa oživlja. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Črka je ubila tiste, ki bi radi samo poznali besede, da bi jih ljudje imeli za modrejše od drugih ter bi si tako mogli pridobiti veliko bogastvo, ki bi ga dajali sorodnikom in prijateljem. Tudi tiste redovnike je ubila črka, ki nočejo slediti duhu Svetega pisma, marveč želijo bolj spoznati samo besede in jih razlagati drugim. Nasprotno pa oživlja duh Svetega pisma tiste, ki nobene črke, ki jo spoznajo in želijo spoznati, ne pridevajo telesu, marveč vse to z besedo in z zgledom pripisujejo Bogu, najvišjemu Gospodu, kateremu pripada vse, kar je dobrega.
8. Izogibanje greha zavisti

Apostol pravi: »Nihče ne more reči: ‘Jezus je Gospod’, razen v Svetem Duhu« (1 Kor 12,31 Kor 12,3
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

3 Zato vam v vednost dajem, da nih?e, ki govori v božjem Duhu, ne pravi: »Preklet bodi Jezus«, in nih?e ne more re?i: »Jezus je Gospod«, razen v Svetem Duhu. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
); in: »Ni ga, ki bi delal dobro, ni ga niti enega« (Rim 3,12Rim 3,12
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

12 Vsi so zašli, vsi skupaj so se spridili; ni ga, kateri bi delal dobro, ni ga kar nobenega. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Kdorkoli torej zavida bratu zaradi dobrega, ki ga po njem Gospod izreče in stori, se zaplete v greh bogokletstva, ker zavida samemu Najvišjemu, od katerega prihaja vsaka dobra beseda in vsako dobro dejanje.
9. Ljubezen do sovražnikov

Gospod pravi: »Ljubite svoje sovražnike« [delajte dobro tistim, ki vas sovražijo in molite za tiste, ki vas preganjajo in zasramujejo] (Mt 5,44Mt 5,44
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

44 Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Tisti resnično ljubi svojega sovražnika, kdor se ne žalosti zaradi krivice, ki mu jo ta stori, marveč ga iz ljubezni do Boga žge bolečina zaradi greha njegove duše. In z dejanji naj mu izkazuje ljubezen.
10. Telesno zatajevanje

Mnogo jih je, ki tedaj, ko grešijo ali doživljajo krivico, pogosto zaradi tega dolžijo nasprotnika ali bližnjega. Pa ni tako: kajti vsakdo ima sam sebi na voljo sovražnika, namreč svoje telo, s katerim greši. Zato blagor tistemu služabniku (Mt 24,46Mt 24,46
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

46 Blagor temu služabniku, ki ga bo gospod ob svojem prihodu našel, da tako dela. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
), ki takšnega sovražnika, ki mu je dan, nenehno drži ujetega v svoji oblasti in se ga previdno varuje. Dokler bo namreč tako ravnal, mu noben drug sovražnik, naj bo viden ali neviden, ne bo mogel škodovati.
11. Nikogar naj ne zavede tuje zlo

Božjemu služabniku ne sme biti nobena stvar zoprna razen greha. In če se kdo kakorkoli že pregreši in se zaradi tega Božji služabnik vznemirja in jezi, pa ne iz ljubezni, si nakopava krivdo (prim. Rim 2,5Rim 2,5
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

5 Toda s svojo trdovratnostjo in z nespokornim srcem si nakopavaš jezo za dan jeze, ko se bo razodela pravi?na sodba Boga, Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Tisti Božji služabnik, ki se ne jezi in ne vznemirja zaradi koga drugega, živi pravilno in brez lastnine. In blagor mu, kdor ničesar sebi ne pridrži ter daje cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega (prim. Mt 22,21Mt 22,21
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

21 Rekó mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim pravi: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega.« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).
12. Razpoznavanje božjega duha

Ali ima Božji služabnik Gospodovega duha, je mogoče spoznati po temle: Če se ne povzdiguje, ko Bog po njem izvršuje kaj dobrega, zavedajoč se, da njegova človeškost vedno nasprotuje vsemu dobremu, marveč se ima v svojih očeh za slabšega in manjšega od vseh drugih ljudi.
13. Potrpežljivost

Blagor miroljubnim, kajti imenovali se bodo Božji otroci (Mt 5,9Mt 5,9
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

9 Blagor miroljubnim, zakaj ti bodo božji otroci. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Božji služabnik ne more spoznati, kolikšno potrpežljivost in ponižnost ima v sebi, dokler mu gre vse po volji. A pride čas, ko tisti, ki bi mu morali ustreči, delajo njemu nasprotno: kolikor ima takrat potrpežljivosti in ponižnosti, toliko je pač ima in nič več.
14. Uboštvo v duhu

»Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo« (Mt 5,3Mt 5,3
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Blagri 3 »Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Mnogo jih je, ki so vneti za molitve in sveta opravila ter se telesno mnogo zatajujejo in postijo. Takoj pa so užaljeni in se pohujšujejo zaradi ene same besede, ki se zdi žaljiva zanje, ali zaradi kake stvari, ki jim je odvzeta. Ti pač niso ubogi v duhu. Kdor je namreč zares ubog v duhu, ta sam sebe sovraži (prim. Lk 14, 26Lk 14, 26
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

26 »?e kdo pride k meni in ne sovraži svojega o?eta in matere in žene in otrok in bratov in sester, vrh tega tudi svojega življenja, ne more biti moj u?enec. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
) in ljubi tiste, ki ga bijejo po licu (prim. Mt 5,3Mt 5,3
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Blagri 3 »Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
9).
15. Miroljubnost

»Blagor miroljubnim, zakaj ti bodo Božji otroci« (Mt 5,9Mt 5,9
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

9 Blagor miroljubnim, zakaj ti bodo božji otroci. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Tisti so zares miroljubni, ki iz ljubezni do našega Gospoda Jezusa Kristusa ohranijo mir na duši in telesu ob vsem, kar trpijo na tem svetu.
16. Čistost srca

»Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali« (Mt 5,8Mt 5,8
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

8 Blagor ?istim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Zares čisti v srcu so tisti, ki prezirajo posvetno in težijo po nebeškem ter nikoli ne prenehajo s čistim srcem in s čisto dušo moliti Gospoda, živega in pravega Boga, ter zreti nanj.
17. Ponižni božji služabnik

Blagor tistemu služabniku (prim. Mt 24,46Mt 24,46
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

46 Blagor temu služabniku, ki ga bo gospod ob svojem prihodu našel, da tako dela. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
), ki se zaradi dobrega, ki ga Bog izreče in stori po njem, ne ponaša bolj kakor zaradi dobrega, ki ga Bog izreče in stori po kom drugem. Greši pa človek, ki hoče več prejemati od svojega bližnjega, kakor pa da bi sam kaj od svojega hotel dati Gospodu Bogu.
18. Sočutje z bližnjim

Blagor človeku, ki podpira svojega bližnjega v skladu s svojo slabostjo tako, kot bi sam želel, da bi ga bližnji podpiral v podobnem primeru. Blagor služabniku, ki vse, kar ima dobrega, vrača Gospodu Bogu. Kdor si namreč kaj pridrži, skrije v sebi denar Gospoda, svojega Boga (Mt 25,18Mt 25,18
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

18 Tisti pa, ki je bil prejel enega, je šel, izkopal zemljo in denar svojega gospodarja skril. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
), in »se mu bo vzelo še to, kar je mislil, da ima« (Lk 8,18Lk 8,18
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

18 Glejte torej, kako poslušate! Zakaj kdor ima, se mu bo dalo, in kdor nima, se mu bo vzelo še to, kar misli da ima.« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).
19. Dober in ponižen redovnik

Blagor služabniku, ki se nima za boljšega, kadar ga ljudje poveličujejo in povišujejo, kakor pa tedaj, kadar ga imajo za ničvrednega ter ga omalovažujejo in prezirajo. Človek namreč toliko velja, kolikor velja pred Bogom in nič več. Gorje redovniku, ki so ga drugi postavili na visoko mesto in noče prostovoljno zapustiti tega mesta. Blagor pa služabniku (Mt 26,46Mt 26,46
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

46 Glejte, tisti, ki me bo izdal, se je približal!« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
), ki ni po lastni volji postavljen na visoko mesto in vedno hrepeni po tem, da bi bil za podnožje drugim.
20. Dober in lahkomiseln redovnik

Blagor tistemu redovniku, ki nikjer ne najde večjega zadovoljstva in veselja, kakor le v najsvetejših Gospodovih pogovorih in delih ter z njimi vodi ljudi k ljubezni do Boga v radosti in veselju (prim. Ps 50,10Ps 50,10
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

10 Zakaj moje so vse zveri v gozdovih, tiso?ere živali na mojih gorah. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Gorje tistemu redovniku, ki ga veseli nepomembno in prazno besedičenje in ki s tem napeljuje ljudi k smejanju.
21. Površen in klepetav redovnik

Blagor služabniku, ki ne govori zaradi upanja na plačilo in ne razglaša vsega svojega ter ni hiter za govorjenje (Prg 29,20Prg 29,20
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

20 ?e vidiš ?loveka, prenaglega v govorjenju: ve? upanja za bedaka kot za njega. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
; Jak 1,19Jak 1,19
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Prava pobožnost 19 Veste, ljubi moji bratje: vsak ?lovek bodi hiter za poslušanje, po?asen za govorjenje, po?asen za jezo. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
), temveč modro premisli, kaj mora govoriti in odgovarjati. Gorje pa tistemu redovniku, ki ne ohranja v svojem srcu, kar mu Gospod pokaže dobrega in ne razkriva tega drugim v dejanjih, temveč želi to kazati ljudem z besedami, v upanju na plačilo. Ta je prejel svoje plačilo (prim. Mt 6,2; 6,16Mt 6,2; 6,16
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

2 Kadar torej daješ miloš?ino, ne trobi pred seboj, kakor delajo hinavci po shodnicah in po ulicah, da bi jih ljudje hvalili. Resni?no, povem vam, prejeli so svoje pla?ilo. Postite se na skrivnem 16 In kadar se postite, ne bodite kakor ?emerni hinavci; grdijo si namre? obraze, da bi ljudem pokazali, da se postijo. Resni?no, povem vam, svoje pla?ilo so prejeli. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
), a poslušalcem je to bilo kaj malo v prid.
22. Opominjanje

Blagor služabniku, ki sprejme opomin, obtožbo in grajo od drugega tako potrpežljivo kakor od samega sebe. Blagor služabniku, ki za dobro sprejme grajo, se spoštljivo podredi, ponižno prizna in rad zadosti. Blagor služabniku, ki ni hiter pri opravičevanju samega sebe in ki ponižno prenese osramočenje ter grajo zaradi greha, ki ga ni zakrivil.
23. Ponižnost

Blagor služabniku, ki se tako ponižno vede med svojimi podrejenimi, kakor če bi bil med svojimi gospodarji. Blagor služabniku, ki vedno ostaja pod šibo opominjanja. Zvesti in razumni služabnik (Mt 24,45Mt 24,45
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Prilika o zvestem in nezvestem služabniku 45 Kdo neki je zvesti in razumni služabnik, ki ga je gospod postavil nad svojo družino, da bi jim ob svojem ?asu dal hrane? Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
) je, kdor se pri vseh svojih žalitvah ne obotavlja kaznovati sam sebe v duši s kesanjem in na zunaj s priznanjem in dejavnim zadoščevanjem.
24. Prava ljubezen

Blagor služabniku, ki ljubi svojega brata prav tako tedaj, ko je bolan in mu ni sposoben povrniti usluge, kakor tedaj, ko je zdrav in mu uslugo lahko povrne.
25. O istem

Blagor služabniku, ki enako ljubi in spoštuje svojega brata, kadar je daleč, kakor takrat, ko je z njim skupaj, in ne govori o njem za njegovim hrbtom nič takega, česar ne bi z ljubeznijo mogel povedati v njegovi navzočnosti.
26. Božji služabnik naj spoštuje klerike

Blagor Božjemu služabniku, ki zaupa klerikom, ki živijo po uredbi svete rimske Cerkve. In gorje tistim, ki jih zaničujejo. Tudi če so namreč grešniki, jih nihče ne sme soditi, kajti naš Gospod sam si pridržuje sodbo nad njimi. Kolikor je namreč njihova služba odličnejša, služba, ki jo imajo glede najsvetejšega telesa in krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa, katerega sami prejemajo in samo oni delijo drugim, toliko večji greh imajo tisti, ki se pregrešijo proti njim, kakor pa če bi grešili proti vsem drugim ljudem tega sveta.
27. Kreposti, ki preženejo napake

Kjer je ljubezen in modrost, tam ni ne strahu ne nevednosti. Kjer je potrpežljivost in ponižnost, tam ni jeze ne vznemirjanja. Kjer je uboštvo skupaj z veseljem, tam ni ne pohlepnosti ne skoposti. Kjer je spokojnost in premišljevanje, tam ni ne zaskrbljenosti ne raztresenosti. Kjer je strah Gospodov, ki varuje njegov dom, tam sovražnik ne najde prostora za vstop. Kjer je usmiljenje in obzirnost, tam ni ne razsipnosti in ne trdosrčnosti.
28. Skrivanje dobrega, da se ne bi izgubilo

Blagor služabniku, ki si v nebesih zbira zaklade dobrin (prim. Mt 6,20Mt 6,20
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

20 nabirajte si marve? zakladov v nebesih, kjer jih ne uni?uje ne molj ne rja in kjer tatovi ne kopljejo in ne kradejo. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
), katere mu nudi Gospod, in jih ne skuša razkazovati ljudem, da bi tako prejel plačilo, kajti sam Najvišji bo razkril njegova dela tistim, katerim bo hotel. Blagor služabniku, ki ohranja Gospodove skrivnosti v svojem srcu (Lk 2,19.51; 8,15Lk 2,19.51; 8,15
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

19 Marija pa je vse te besede ohranila in jih v svojem srcu premišljevala. Spet skrito življenje v Nazaretu 51 In vrnil se je z njima ter prišel v Nazaret in jima bil pokoren. In njegova mati je vse to ohranila v svojem srcu. 15 Ono pa, ki je v dobri zemlji, so tisti, ki besede slišijo in ohranijo v dobrem in plemenitem srcu ter v potrpljenju obrodé sad. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).

Vir

Duhovni poklic stoji na nekaterih temeljnih izhodiščih

Nekaj izhodiščnih vprašanj za pogovor v skupini: 1. Podoba duhovnika, njegovo delo in usmeritev se je skozi zgodovino močno spreminjala in se še spreminja. Kako vi mladi vidite duhovnika danes, ali duhovnika za novo desetletje… 2. Katere redove poznate in s čem se ti redovi ukvarjajo? (namen: ugotoviti, da 1. malo poznamo redove in 2. da je živeti karizmo danes zelo težko – tranzicija 3. Kako to, da so nekatere župnije, nekateri kraji, okolja bolj rodovitna tla za nove duhovne poklice, kot drugod?

Glavne misli za razumevanje in usmerjanje, ko govorimo o duhovnem poklicu in temeljnih izhodiščih na katerih poklic stoji ali pade (tu bo govora predvsem o antropoloških ozadjih, ki pripomorejo, da nek poklic zraste – teološki razlogi se predpostavljajo):

1. Družbeni problem razumevanja poklica in poklicanosti: v okoljih, kjer je glavnina vprašanja usmerjena na dejstvo imeti, preživeti, kako še več dobiti… v takih okoljih lahko govorimo, da prevladuje miselnost poklica. Izziv za družbi in tudi Cerkev pa je miselnost, ki poklicu nadoda misel o poklicanosti. Poklic je osnovna vrednota, vendar brez dimenzije poklicanosti (pomeni: razumeti svoj poklic kot poslanstvo, služenje, kot priložnost za osebno rast, za solidarnost z drugimi, za pričevanje vrednot in evangelija…)zreduciramo odnose zgolj na mehanizme in materialno. Ko pa govorimo o poklicu – in vsi čutimo, da je tu težava – bi morali v ta pojem vključiti tudi poklicanost: poglejmo samo koliko ljudi je zadovoljnih s svojim poklicem, koliko jih le neprenehoma spreminja službe in se nezadovoljstvo veča, koliko jih še pri 30.ih ne ve kaj pravzaprav bi radi v življenju počeli… poklicanost je stvar duha….

2. Družba in osebnostna naravnanost k intimizmu: Gre za t.i. problem edinčkov. Družin (če jim tako lahko rečemo) z dva ali več otroki je vedno manj. Sistem edinčkov pa pelje največkrat v razvajenost, nesamostojnost, klicanje po nenehnem ukvarjanju z osebo, pričakovanjih, da moram dobiti vse sedaj, tukaj, in takoj, da moram imeti vse ugodnosti in da se ves svet vrti okoli mene. Egoizem je izhodišče in ne altruizem. Initmizem tako vodi proč od skupnosti, od služenje od odpovedovanja sebi in lastnim željam, od tega, da si sposoben videti dlje od lastnih želja in ugodja… to je težava, veliko več energije bo potrebno, da bi tak človek odkril resnično poklicanost v življenje in se naučil drugačnega sistema življenja – služenja. Mogoče je tudi to eden od vzrokov zakaj je vedno manj porok med mladimi pari – strah pred odgovornostjo, pred zvezanostjo na drugo osebo, pred tem, da bo potrebno deliti svoje osebne potrebe, plačo… z drugim…. Žal tega sistema ne zmore preseči niti sodobna družina z več otroki. Sicer je po svojih kvalitetah naravnana k večji komunikaciji in osebni odprtosti kot »edinček sistem«, vendar se tudi v tej moderni družini opaža, da je to pravzaprav združba samostojnih podjetnikov in ne skupnost, ki bi dihala povezano. Kaj pomeni zame samostojni podjetnik? Pomeni, da je to skupnost, ki temelji na principu preživetja, na principi da ogromnega časa preživimo stran od družine in z malo stiki z ostalimi člani družine. … Poanta vsega je ta, da tudi ta večja družina ne prinaša tistega okolje, ki bi bilo idealno za duhovno rast posameznika v skupnosti, kar pa je osnova za duhovno dimenzijo….

3. Največja težava mladih: vzgajati se za bistvenost! Naj samo ilustriram: majhnega otroka zasujemo z vsemi mogočimi dejavnostmi. Pošiljamo ga v glasbeno, gasilcem, na kotalkanje, v veselo šolo, planinsko društvo, nogomet … nič slabega! Vendar sistem, ki smo ga ustvarili temu otroku (in žal se zdi, da je to problem tudi staršev) ne pomaga, da bi si izoblikoval lestvico vrednot, ki bi mu pomagala da bi se učil tega kaj je bolj in manj pomembno. Vse je enako pomembno, povsod mora biti, … vse je enako pomembno, ker je povsod ogromno doživetij, ki jih otrok potrebuje… toda …. ne zna in ni pa sposoben se odločati, si izbirati, se nečemu odpovedati, ker se odloča za drugo… in ne le da se odloči za drugo, pač pa da se odloči za bistvenejše!!! Posledico takega načina življenja odkrivamo pri mladostnikih in tudi žal pri odraslih osebnostih (vsaj take bi morale biti): mladi pri svojih 20-25-30 ali več letih se ne znajo določati in izbirati kaj je bolj pomembno (isto je iti na žur, kakor biti doma na družinskem praznovanju npr. očetovega rojstnega dne…), srečamo mlade ki pri teh letih še vedno študirajo in pravzaprav ne vedo kaj bi počeli v življenju, s čimer bi se ukvarjali; mlade, ki jih zanima le kako bi izkoristili življenje za to, da bi jim bilo dobro, da bi uživali… brez odgovornosti, truda in tega, da bi se zavedali, da so sami poklicani, da drugim začno dajati svoja spoznanja, jih usmerjati in jim služiti…

4. Zdi se, da je ta pol danes še najmanj problematičen: gre za oseben odnos do Boga – molitev. Mladi molijo, vendar spričo vseh ozadij (antropoloških prvin, ki smo jih našteli) ne najdejo moči, poguma in nočejo slišati klica, ki ga Bog daje tudi danes mlademu človeku: poslan si da daruješ svoje življenje!

5. Duhovni poklic in poklicanost temelji na dejstvu velikodušnosti, sposobnosti poslušanja drugih (drugega-Drugega), ohranjanja in navezave komunikacije…. ali sistem, ki ga živijo današnji mladi (ko ima vsak le še po enega ali le dva prijatelja; ko greš v disco, kjer komunikacija ni mogoča…) daje možnosti, da bi se ti darovi med mladimi razvili?

6. Žal se danes (če smo se nekoč srečevali z drugo skrajnostjo in se danes nad tistimi časi zgražamo – bi se mogli tudi mi nad današnjimi) srečujemo z veliko primeri, ko starši svojemu otroku dobesedno »perejo možgane«, če omeni duhovni poklic. Je to znamenje, družbe, ki hoče živeti brez duhovnega? Kakšen evangelij poslušajo ti starši pri nedeljski maši? So to kristjani?

7. Okolje gleda na odločitev za duhovni poklic ali sploh na odločitev, da hoče nekdo svoj poklic razumeti in živeti kot poklicanost kot na nekoga, ki se mi je zmešalo. Kdo je zmešan? Mar ne ta, ki gleda na tako odločitev tako? Pomislimo samo kako se počutimo ko pridemo v prodajalno in nas »prijazna« prodajalka ali niti ne obdira, ali še kaj nadre, ali nič kaj veliko ne zna svetovali ali pa vprašati… ja, težava je če je poklic zgolj denar in preživetje….

8. Glede tega od kod izvirajo duhovni poklici pa le tole: nobene razlike (statistično gledano) ni med vaškim in mestnim načinom življenja. Povsod živimo isto medijsko kulturo in povsod so odnosi načeti od istih vprašanj. Mogoče je samo še tradicija tista, ki ponekod te reči drži malo stran. Vendar le v cerkvi, ko prestopiš prag, si isti kot ostali… Je to kaj bolje potem?

9. Duhovni poklic išče okolje, kjer se lastno življenje razume kot možnost samouresničenja, kot možnost narediti iz svojega življenja nekaj, kar ne bo le meni v korist in le v moje zadovoljstvo, pač pa to, da bo moje življenje napolnjevalo, spreminjalo in vzdigovalo širšo okolico.

10. In še ena reč: tudi okolja kot so npr. mladinske skupine so zelo problematična (seveda tudi druge reči: prijatelji, gibanja, društva, člani športnih društev, klubov…). Če bi vprašali mlade zakaj hodijo v neko skupino, društvo, klub bi znali v večini povedati, da zato ker je tam fajn, ker je tam lepo, ker jim je tam všeč. Spet ta nesrečni intimizem in nesposobnost stopiti čez prag ugodja. Oboje je potrebno dobro se počutiti, vendar ne brez tega, da se nekaj naredi, spremeni, pomaga, služi in tudi ne brez tega, da ko nekaj zaškripa – da se vztraja in ne pusti. Kot primer navedem le eno zgodbo našega življenja: stari župnik odide iz fare; ko pride njegov naslednik, je sicer res malce drugače, malo bolj okoren, mogoče malo bolj tečen… pač vsak človek ima svoje vrednote in slabosti.. vendar nekaj ljudi neha hoditi k maši, drugi k verouku, tretji na srečanja Karitas – ker da je pač čudak. Vprašujem se kje je tu kaj vera teh ljudi in kaj jim pomeni beseda ljubezen? Vera namreč ni duhovnik in ljubezen ni le v sreči in veselju, pač pa se pokaže par v nesreči in skrbi… slov. pregovor pravi: v nesreči spoznaš prijatelja…

Sklep: To so nekatera področja, ki šepajo in ki povzročajo zmedo v svetu glede razumevanju človeške vrednosti življenja. So pa to hkrati tudi možnosti, ki jih lahko vsak posameznik vzame kot svoj projekt življenja in začne že danes na tem in s tem delati. Da bi spreminjal ta svet in odnose, ki so včasih tako zelo neosebni in nevredni človeka. Vi, dragi mladi, imate možnost, da sebe in svoje življenje začnete drugače razumevati; da iščete možnosti za osebno rast in da svoja spoznanja uresničujete osebno, pri vaših odločitvah bodisi za duhovni poklic, za poklicanost in če Bog da tudi v vaših družinah.

Ivan Likar ml.
Vir

Evharistija – vrhunec vsakega dne

TelovoČe je moje preteklo in sedanje življenje mogoče označiti kot aktivno, ne pozabimo, da je dejanje par excellence vsakega dneva sveta maša, ki je najboljša sinteza molitve, srce srečanja z Bogom v Kristusu. Izkušnja več kot tridesetih let duhovniškega življenja me je naučila, da je za to, da pridemo do tega vrha, da dosežemo to sintezo in to polnost, treba vstopiti prek jutranje molitve in se od nje napotiti proti molitvi vsega dne, vedoč, da bo ta dan poln najrazličnejših dejavnosti in obveznosti. V knjigi Andŕeja Frossarda Ne bojte se! Prijetno je muditi se pri njem in se kakor ljubljeni učenec nasloniti na njegove prsi (prim. Jn 13,25Jn 13,25
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

25 Ta se skloni na Jezusove prsi in mu re?e: »Gospod, kdo je ?« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
), da se nas dotakne brezmejna ljubezen njegovega srca. Če naj se krščanstvo v našem času odlikuje predvsem po »umetnosti molitve«, moramo zopet začutiti obnovljeno potrebo, da v duhovnem pogovoru in v prežetosti z ljubeznijo obilno vztrajamo pred Kristusom, ki je navzoč v najsvetejšem zakramentu. Kolikokrat, dragi bratje in sestre, sem to izkusil in iz tega prejel moč, tolažbo in podporo!

Okrožnica Cerkev iz evharistije Janez Pavel II.

p. Raniero Cantalamessa – pridiga med mašo v cerkvi sv. Štefana

Poznamo izjemno pomembnost Božje besede, ki smo ravnokar slišali: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« Jezus na tem mestu prvič jasno razlikuje Božje kraljestvo od človeških kraljestev. Jasno razglasi avtonomijo cesarstva in hkrati poudari Božje pravice. V današnjem svetu, v katerem živimo, se veliko govori o tem, kaj se zgodi, kadar ni jasnega razlikovanja med politiko in religijo. S tem razlikovanjem je Jezus prispeval k razvoju človeške zgodovine. Tisti, ki so Jezusu zastavili omenjeno vprašanje, so želeli slišati odgovor, da cesarju ni potrebno plačevati davka. Danes je položaj v nekem smislu nasproten. Tako vidimo, kako so Jezusove besede vedno žive in aktualne. Danes skušamo dati cesarju vse. Cesar pomeni ta svet, delo, posli, denar. To je cesar. To je življenje, to je kraljestvo tega sveta. V dobi sekularizacije, v kateri živimo, je naša nevarnost prav nasprotna od tiste, o kateri spregovori Jezus. Takrat so težili k temu, da cesarju ne bi dali ničesar, danes pa težimo k temu, da bi mu dali preveč, upoštevajoč, kaj je za nas cesar, ko skrbimo samo za ta svet, za posle, za zaslužek. Bog pa je odrinjen na rob. Današnja Božja beseda je za nas klic, da bi dali Bogu tisto, kar je Božjega, da ne bi postavili svojega življenja le na to, kar je od tega sveta, ampak da mislimo tudi na večno življenje, na »novo nebo in novo zemljo«, kot pravi današnje berilo.

»Dajte Bogu, kar je Božjega!« In kaj je Božje? Kaj moramo dati Bogu? Nas same. Vse! Kajti mi mu pripadamo. Dati samega sebe Bogu konkretno pomeni: dati mu svoj čas, najti čas za Gospoda, za molitev, za poglabljanje v njegovo besedo. Kaj pomeni dati samega sebe Bogu? Tudi za nas velja nevarnost, ki je veljala povabljenim na gostijo. Vedno je kakšna nujna stvar, ki jo moramo storiti. V Jezusovi priliki je eden kupil njivo, drugi se je poročil, tretji je kupil par volov, zato niso utegnili iti na gostijo. Ta nevarnost obstaja tudi danes. Nocoj ne bi rad vsega časa porabil samo za to tako pomembno temo. Z vami bi rad podelil kratko misel o maši.

Kaj se zgodi pri maši? Zakaj je tako pomembno hoditi k maši? Tega ne bomo nikoli do konca razumeli. Vsaj malce pa to skušajmo razumeti na temelju besede sv. Pavla. On pravi, da je temeljni zakon zakonske skupnosti naslednji: od trenutka sklenitve zakonske zveze moževo telo ne pripada le njemu, ampak tudi njegovi ženi. Enako pa tudi telo žene pripada možu. Zdaj pa naobrnimo ta zakon na poroko med Kristusom in Cerkvijo, kajti sv. Pavel pravi, da je ta poroka med Kristusom in Cerkvijo model za običajno človeško zakonsko skupnost. Če naobrnemo ta zakon na naše odnose z Jezusom, če ga naobrnemo na evharistijo, ki je ženitovanjska svatba, vidimo, da se prav tu vedno znova obhaja ta poroka med Kristusom in Cerkvijo. Če naobrnemo ta zakon na evharistijo, iz njega izhaja zelo pomembna posledica: telo moža pripada ženi. Kristusovo telo postane telo Cerkve. In ker smo Cerkev mi in Cerkev ni nekaj abstraktnega, to pomeni, da v tem trenutku Kristusovo telo postane moje. Toda razumeti moramo, kaj pomeni telo. Za nas se telo omeji zgolj na ta vidni del. Za modernega človeka je telo le tretjina človeka, ki združena z dušo in razumom oblikuje osebo. Toda v Jezusovi govorici in v govorici Svetega pisma telo ne predstavlja samo ene tretjine človeka, ampak celotnega človeka. Reči, da v evharistiji Kristusovo telo postane moje, tako realistično kot moževo telo postane telo žene, pomeni reči, da Kristusovo življenje postane moje življenje. Kristusova svetost postane moja svetost. Tudi Kristusova pokorščina in ponižnost postaneta moji. Kristusova svetost je moja svetost.

Za boljše razumevanje tega, poglejmo konkreten primer: V Rimu, kot v vseh velikih mestih, je vse polno klošarjev. To so ljudje, ki nimajo hiše, ki vlačijo s seboj vse svoje cape, spijo na klopeh na postajah in so oblečeni v umazano in raztrgano obleko. Ko sem o tem včasih govoril v Rimu, sem rekel: Predstavljajte si, da se na Via Condotti (to je ulica, kjer so butiki najpomembnejših modnih kreatorjev) raznese novica, da lastnica ene od teh luksuznih trgovin zaradi neznanega motiva hoče biti zelo radodarna in povabi vse te klošarje, naj pridejo v njeno trgovino, naj slečejo svoja umazana oblačila, se dobro oprhajo in izberejo najboljšo obleko, ki jim je všeč in jo vzamejo zastonj. Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, kakšne procesije bi se valile proti trgovini. In prav to se zgodi pri maši. Če hočete, mi smo klošarji. Mi lahko odložimo naša umazana oblačila, naša bedo in naše grehe, našo nesposobnost, da bi ljubili in se oblečemo v Kristusovo svetost. To, kar je potrebno, je naslednje: verovati, da je Kristus umrl zame, on je postal zame – kakor pravi sv. Pavel – svetost, modrost in odrešenje. To je postal prav zame. To imenujem pogumen življenjski korak. Zato predlagam mojim bratom in sestram, da molijo tole molitev: »Gospod, ne dovoli, da bi umrl, preden bi naredil veliki življenjski korak, da bi se v veri navzel velike Kristusove svetosti.« Če imamo dovolj močno vero, po prejemu obhajila gremo na svoje mesto, in molimo – obračamo se na Boga Očeta – takole: »Nebeški Oče! V tem trenutku poglej name in se razveseli. Rečeno je, ko si ustvaril svet in si ga prvič pogledal, si se razveselil. Jezus je naredil iz mene novo stvar. On je vzel nase moje grehe in jaz sem vzel njegovo svetost. Oblekel sem Kristusa. Zato me glej in se razveseli, jaz sem tvoj Jezus.« Se vam zdi to pretirano? Ne! To je krščanstvo. Krščanstvo je neverjetno oznanilo vsega tistega, kar je Bog naredil za nas. Predstavljam si tudi angele, kako se čudijo. Angeli vidijo tudi vse nas, ki smo tukaj navzoči in pravijo: Poglejte, vsi ti imajo možnost, da vzamejo čudovito obleko in se preoblečejo, a se žal vračajo domov v svojih umazanih capah. Ali razumete, kako nekaj velikega se dogaja pri sveti maši?! To je nekaj izjemnega. Vsakokrat se lahko vrnemo domov, kakor da bi bili ponovno pri krstu, polni Božje milosti. Ponavljam: to, kar je potrebno, je vera.

Toda tu je še drugi del. Rekel sem, da moževo telo postane telo žene. Kristusova narava je postala moja, bolj moja, kot če bi si jo pridobil s svojimi lastnimi močmi. Eden od srednjeveških pravoslavnih piscev je razmišljal takole: »Ker mi pripadamo Kristusu bolj kakor samim sebi, kajti on nas je odkupil za drago ceno, nasprotno, tisto, kar pripada Kristusu, je bolj moje, kot če bi bilo moje. Kristusova svetost je bolj moja, kot če bi si jo sam pridobil.« Rekel sem, da je tudi drugi del, druga plat, da tudi ženino telo postane telo moža. Moja resničnost, moja izkušnja postane Kristusova, on jo naredi za svojo. Jezus v svojem zemeljskem življenju ni mogel imeti vseh človeških izkušenj, če začnemo že s tem, da je bil moški in ne ženska in torej ni izkusil, kaj pomeni biti ženska. Umrl je mlad, imel je 33 let in torej ne ve, kaj je starost. Ni se poročil in ne ve, kaj pomeni imeti otroke. On je živel eno od človeških izkušenj, ne vseh. Zahvaljujoč evharistiji, pa vse te izkušnje postanejo njegove: on izkuša, kaj pomeni biti ženska, on v meni živi mojo starost, v mami, ki je izgubila sina, izkuša to izgubo sina, vsa ta resničnost postane njegova. Vse to je dobro razumela ena od sester karmeličank, bl. Elizabeta od Sv. Trojice, ki je v enem od pisem svoji mami zapisala: »Telo žene pripada telesu moža. – Ona je razumela, kar smo prej rekli – Moj mož me je vzel za svojo. Hoče, da sem zanj kot neke vrste nadomestek človeštva.« Naše življenje moža, žene, mladega, starega … postane kot nek podaljšek Kristusove človeške narave in vse to zahvaljujoč evharistiji. Kadar torej pridete k maši, pripravite svoje srce, da bo v njem praznik, zavedajoč se vsega tega, kar se dogaja, čeprav ne bomo nič posebnega čutili. To vse je odrešenje. Vse naše odrešenje gre po tej poti. Če bi to razumeli, ne bi bilo potrebo tako zelo nagovarjati ljudi, naj pridejo k maši. Mi bi tekli, kajti v tem svetu ne moremo najti ničesar večjega od tega. Naj nam Sveti Duh pomaga, da bi pri vsaki sv. maši mogli uresničiti kakšen majhen delček te resničnosti. Amen.

prevedel br. Štefan Kožuh

Vir

Pokorščina papežu

Ali podrejeni popolnoma ubogate voljo papeža, ali delate tudi po svoji pameti in vesti?
Dovoli mi, da vprašanje razčlenim. Podrejeni. Po katoliškem verovanju smo kristjani dolžni papeža in škofe ubogati, ko gre za verske in moralne zadeve. Zakaj v teh dveh primerih? Zato, ker to, v koga verujem (v Jezusa Kristusa) in kako živim (morala v najširšem smislu) bistveno oblikuje moje življenje. Ne le teh nekaj let na zemlji, ampak vso večnost. Papeža in škofe pa ubogamo ne zato, ker bi bili nujno boljši ali bolj pametni od nas (čeprav to ponavadi so), ampak zato, ker obenem verujemo, da nam Bog preko njih razodeva svojo voljo. Bog nam ne govori le neposredno v naših srcih, ampak tudi preko oseb, ki jim je zaupana skrb za Njegovo ljudstvo: škofov in papeža. Toliko o podrejenosti – sam temu raje rečem poslušnost v zadevah vere in morale. Ubogati voljo papeža. Ne gre za to, da bi si papež lahko izmišljeval, karkoli si hoče. Če bo to delal, ga seveda noben pameten človek ne bo ubogal. Sem ravno prej poskusil pojasniti, kako je s pokorščino. Ravnati se po pameti in vesti. Od vsakega zrelega človeka se pričakuje, da bo ravnal po pameti in vesti. Tudi v katoliškem izročilu velja, da je človek dolžan ravnati se po svoji vesti. Vendar vsak zrel in razumen človek tudi ve, da ni z veliko žlico pojedel vse pameti na svetu in da nima nobenega jamstva, da je to, kar mu njegova vest pravi v konkretnem položaju, nujno tudi prav. Zato vprašamo strokovnjake, ki vedo več od nas, in njihovo mnenje upoštevamo. Obstajajo pa tudi strokovnjaki za vest: to so ljudje, ki so po službi ‘Božje orodje’, pa tudi tisti, ki so s svojim življenjem pokazali, da so trezni, pošteni in pripravljeni iskreno svetovati. Idealno je, kadar ti dve lastnosti sovpadeta v isti osebi – v osebi poštenega duhovnega voditelja ali voditeljice.
Peter Lah S.J.

Vir

Nagovor kardinala Kasperja ob pogrebu brata Rogerja

Eminence, ekscelence,,
Dragi bratje taizéjske skupnosti,
Bratje in sestre,
Vsi smo pod vtisom smrti brata Rogerja, enega od velikih duhovnih voditeljev in očetov našega časa. Toda kljub temu se naša žalost spreminja v upanje.

Predanost Božji volji in ponižen dar samega sebe sta pri bratu Rogerju postala vir notranjega miru, upanja in celo sreče. Kdo bi si mislil, da bo tako ponižen dar samega sebe nekega dne končal v takšnih okoliščinah? Pa vendar, celo in še posebej v tem času lahko ponovimo besede, ki jih je brat Roger rad dejal: “Ti nas ljubiš; tvoje odpuščanje in tvoja prisotnost v nas porodita veselje poveličevanja”.

S pričevanjem svojih prijateljev in služabnikov Bog nikoli ne preneha voditi svoje Cerkve in pripravljati prihodnosti zanjo. S svojo prisotnostjo, svojimi besedami in svojim zgledom je brat Roger širil žarek ljubezni in upanja daleč preko meja in razkolov tega sveta. Mož občestva je hranil v svojem srcu in v svoji molitvi globoko željo po spravi in srečanju. Z brati taizéjske skupnosti je želel položiti kvas edinosti v Cerkvi in v svetu.

Prva razdeljenost, ki je težila brata Rogerja, je bila razdeljenost med Kristjani. Od svoje mladosti se je zedinil v Kristusovi molitvi “da bi bili vsi v meni, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi” (Jn 17, 21Jn 17, 21
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

21 da bodo vsi êno, kakor ti, O?e, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nama êno, da bo svet veroval, da si me poslal ti. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Želel je živeti vero nerazdeljene Cerkve, ne da bi prekinil odnose s komerkoli, v velikem bratstvu. Predvsem je verjel v ekumenizem svetosti, tiste svetosti, ki spreminja globino duše in ki edina vodi k popolnemu občestvu. Da, pomlad ekumenizma je cvetela na taizéjskem griču, v tej cerkvi sprave, kjer se člani različnih krščanskih tradicij srečujejo v spoštovanju in dialogu, v molitvi in bratski delitvi, spodbujeni s prisotnostjo in zgledom brata Rogerja.

Druga razdeljenost, ki je težila brata Rogerja, je bila razdeljenost med ljudstvi in narodi, med bogatimi in revnimi deželami. Vsaka oblika nepravičnosti ali zapuščenosti ga je zelo razžalostila. Želel je, da nekateri bratje skupnosti odidejo in živijo v več deželah z najbolj ubogimi, v majhnih skupinah, kot preprosto znamenje ljubezni in skupnosti. To preprosto pričanje mu je bilo zelo drago, kot prerokba Božjega kraljestva v malem, kot seme prijateljstva in sprave v svetu, ki ga muči brezbrižnost. Brat Roger je v tem videl popolno povezanost med ljubeznijo Boga in ljubeznijo človeštva, med molitvijo in zavezanostjo, med dejanjem in kontemplacijo.

Brat Roger je bil kontemplativen, mož molitve, ki ga je Bog poklical v tišino in samoto meniškega življenja. A vendar je želel odpreti svoje meniško srce in taizéjsko skupnosti mladim od vsepovsod po svetu, njihovemu iskanju in upanju, njihovemu veselju in trpljenju, njihovi poti vere in življenja. Tu so zaključne vrstice njegove zadnje knjige, objavljene pred enim mesecem: “Kar zadeva mene bi šel do konca sveta, če bi lahko, da bi vedno znova izpovedal moje zaupanje v mlade generacije”. Več kot voditelj ali duhovni učitelj, brat Roger je bil za mnoge neke vrste oče, odsev večnega Očeta in univerzalnosti njegove ljubezni.

Nismo zbrani tukaj in sedaj v tej cerkvi, da bi govorili življenjsko zgodbo, marveč da bi slavili in molili Boga. Hvaležni za vse, kar sta Kristusova Cerkev in človeštvo prejela od življenja brata Rogerja in od njegovega pričanja, ga danes prepuščamo večni Božji ljubezni.

Gospod, daj svojemu služabniku, da vidi “Božjo slavo in Jezusa, ki je stal na božji desnici” (Apd 7, 55Apd 7, 55
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Štefana kamnajo. Preganjavec Savel 55 On pa je, poln Svetega Duha, uprl pogled v nebo, videl božje veli?astvo in Jezusa, stoje?ega na božji desnici, Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
), tega Jezusa, ki ga je toliko ljubil in iskal skozi svoje celotno življenje. Dopusti mu po Svetem duhu, da vstopi v občestvo svetnikov in popolno nebeško bogoslužje, to občestvo z Bogom, v katerem je želel živeti, prepevati in moliti vsak dan. Daj mu, da bo zrl obličje večnega Očeta v vsej njegovi čudovitosti, obličje, v katerem vsak pogled ljubezni najde svojo izpolnitev in preko katerega sveti večno življenje, in nakloni nam milost, da nadaljujemo po njegovem zgledu in z upanjem na poti sprave, občestva in miru, v pričakovanju tvojega večnega Kraljestva.

Ob 1. obletnici odhoda k nebeškemu Očetu

Moč vere

Psihiater in duhovnik Johann Torello z Dunaja je pred kratkim analiziral strahove modernega človeka. Ugotovil je, da danes kompaktne krščanske družbe ni, da je določena praznina, ki je nastala z pomanjkanjem vrednost in poraja nove strahove, nove negotovosti. Evropa nima več opore v krščanskem upanju, utaplja se v globalnem rivalizmu in grobem nihilizmu.. Strah v ljudeh poraja že rast podjetja v megalomanske razsežnosti, proces globalizacije ali možnosti v računalništvu, ki ne povezujejo ljudi, ampak jih še bolj osamijo.
Ljudje imajo tudi strahove pred majhnim: pred gensko tehnologijo, atomsko znanostjo in virusi. Zdi se, da človek postaja vsemogočen. Zmore vse – pa tudi sme vse? In ne na zadnje Torello ugotavlja tudi strah pred obvezo, pred življenjsko odločitvijo, do česar prihaja zaradi pomanjkanje zaupanja, pomanjkanje popolnega zaupanja vase, v sočloveka in tudi v Boga – ko nihče več ne zaupa, kot se posebej vidi pri učencih na Genezareškem jezeru: nenadoma je nastal vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode …
Po neki stari legendi je hotel hudič prodati vse svoje orožje, ki ga je uporabljal, da bi ljudi premagal: sovraštvo, nevoščljivost, jezo, maščevanje, prevaro, prazno govorjenje in še drugo orožje temé. Na vsakem kosu je bil listek s ceno. Ob strani je ležalo preprosto orožje. Videti je bilo, da je zaradi pogoste rabe že zelo zdelano. In cena je bila veliko višja kot za vse ostalo orožje. Hudič je razložil: to orožje se imenuje malovernost in dvom. In cena je visoka, ker je bilo to orožje najuspešnejše, bolj kot vse drugo. S tem orožjem sem si utiral pot k srcem preprostih ljudi in cerkvenih dostojanstvenikov, ki jih drugače nisem mogel osvojiti. Poglej, mali hudiček, kako je že obrabljeno! Malo ljudi ve, da malovernost prihaja od mene.
Maloverne imenuje Jezus svoje učence, ko polni strahu in dvoma vpijejo na pomoč, naj jih reši. Kot takšne so se učenci izkazali v Getsemaniju, ko primejo Jezusa, in na začetku njegovega trpljenja. V svojem strahu so le bežali. Vstali Jezus graja učenca na poti v Emavs, da sta nespametna in počasna v srcu, da bi verovala v novo življenje in v zmago nad smrtjo. Malovernost in strah je prevzel pričevalce veselega oznanila, ki so se po vnebohodu polni hrepenenja in hkrati strahu zaprli, dokler niso prejeli obljubljenega Duha tolažbe in moči.
V malovernosti vidi človek le še samega sebe, svojo lastno slabost in nezadostnost, pada iz enega strahu v drugega, postaja nesposoben za delovanje in za tveganje.
Moč vere se kaže tam, kjer veren človek in kristjan ne more več računati in preračunavati, kjer se račun njegovega življenja več ne izide, kjer ga obdajata samo še tema in dvom. Ko v takšnih situacijah človek svoje bivanje mirno in zaupljivo izroči v božje dlani, takrat veruje in popolnoma zaupa. Takrat človek prebudi Boga v barki svojega srca, ki mu pomiri vihraje in eksistencialne strahove.
Avstralski letalec Hans Bertram opisuje v svoji napeti knjigi »Let v pekel«: » 16 dni smo bili pogrešani, to je izgubljeni; nismo našli hrane in ne vode. Kaj bo z nami? Bomo ponoreli? Bomo umrli? Vendar želimo živeti, preprosto živeti! Zrl sem v neskončnost zvezdnatega neba, brez težkih misli sem opazoval utrinke. In takrat sem našel pot, edino pot: Molil sem! V tišini noči sem izgovarjal besedo za besedo »Oče naš«, v tvoje roke polagam našo usodo, Gospod. V tistem trenutku sem prepoznal najpreprostejšo življenjsko resnico, ki jo mi, ljudje, tako dolgo zaman iščemo. In ta resnica je in jo kričim v svet: Ti, človek, v življenju potrebuješ le dve reči: potrebuješ voljo in vero!
Storiti, kar je v tvoji moči, in zaupati v Gospoda, ki je ukazal viharju in morju, naj se pomiri – kot govori današnji evangelij. Kdor vzame resno Jezusa v svoj čolnu življenja, tudi v viharjih, Njega, ki je vse krize človeškega bivanja izkusil in sedi na desnici Očetovi, in kdor na robu svojega življenja upira svoje pogled Nanj, ki mu ponuja svojo rešilno dlan in jo pogumno in zaupljivo poprime – tisti je kristjan.
p. Franček Kramberger SJ

Vir

Duhovna misel škofa dr. Jurija Bizjaka

DEVETERO GREŠNIH NAGNJENJ, NASPROTI DEVETIM BLAGROM

IX. LENOBA – PREGANJANOST ZARADI PRAVIČNOSTI

Deveta gora, s katere se moram spustiti, je gora lenobe. In dolina, v katero se moram spustiti, je dolina preganjanosti zaradi pravičnosti – blagor njim, ki so preganjani zaradi pravičnosti.

“Pojdi k mravlji, lenuh, poglej njena pota in postani moder” Prg 6,6Prg 6,6
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

6 Pojdi k mravlji, lenuh, poglej njena pota in postani moder! Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).
“Zaradi lenobe se pogreza tramovje, zaradi zanikrnih rok kaplja v hišo” (Prd 10,19Prd 10,19
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

19 Za zabavo se napravljajo gostije in vino razveseljuje življenje; denar pa doseže vse. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).
“Lenuh jeseni noče orati, ob žetvi išče, pa nič ni” (Prg 20,4Prg 20,4
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

4 Lenuh v jeseni no?e orati, ob žetvi iš?e, pa ni? ni. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).
“Lenuha ubija njegovo nagnjenje, ker se njegove roke branijo dela” (Prg 21,25Prg 21,25
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

25 Lenuha ubija želja, ker se njegove roke branijo dela. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).
“Lenuh pravi: Lev je zunaj, sredi trga me bo ubil” (Prg 22,13Prg 22,13
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

13 Lenuh pravi: »Lev je zunaj, sredi trga me bo ubil!« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).
“Lenuh pravi: Lev je na cesti, lev je na trgih.

Vrata se vrtijo na svojem tečaju, lenuh na svoji postelji.
Lenuh spusti svojo roko v skledo, a je preslab, da bi jo ponesel k svojim ustom.
Lenuh se sam sebi zdi modrejši kakor sedem pametnih, ki ugovarjajo” (Prg 26,13-16).
“Lenuh je podoben umazanemu kamnu, vsakdo sika zaradi njegove ostudnosti.
Lenuh je podoben kupu gnoja, kdor se ga dotakne, si obriše roko” (Sir 22,1-2Sir 22,1-2
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Lenuh 22 1 Lenuh je podoben umazanemu kamnu, vsakdo sika zaradi njegove ostudnosti. 2 Lenuh je podoben kupu gnoja, vsak, ki se ga dotakne, si obriše roko. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).

“Malopridni in leni služabnik! Vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal …” (Mt 25,26Mt 25,26
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

26 Njegov gospodar mu je odgovoril in mu rekel: ‚Malopridni in leni služabnik! Vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal, in pobiram, kjer nisem vejal; Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).
“Iz shodnic vas bodo izobčevali; pride celo ura, ko bo vsak, ki vas umori, mislil, da služi Bogu” (Jn 16,2Jn 16,2
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

2 Iz shodnic vas bodo izob?evali; pride celo ura, da bo vsak, ki vas umori, mislil, da služi Bogu. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).
“Zalezujmo pravičnega, ker nam je nadležen in nasprotuje našim delom, ker nam očita prestopke postave in nam oponaša napake naše vzgoje” (Mdr 2,12Mdr 2,12
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

12 Zalezujmo pravi?nega, ker nam je nadležen in nasprotuje našim delom, ker nam o?ita prestopke postave in nam oponaša napake naše vzgoje. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).
“Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove? Nadloga ali stiska ali preganjanje?
Ali lakota ali nagota ali tveganje ali meč? Kakor je pisano:
‘Zaradi tebe nas vsak dan pobijajo, imajo nas za klavne ovce'” (Rim 8,35Rim 8,35
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

35 Kdo nas bo lo?il od ljubezni Kristusove? Nadloga ali stiska ali preganjanje? Ali lakota ali nagota ali nevarnost ali me?? – Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
; Ps 44,23).
“Preganjajo nas, pa nismo zapuščeni, ob tla nas mečejo, pa nismo pobiti” (2 Kor 4,112 Kor 4,11
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

11 Vedno namre? nas, ki živimo, izdajajo v smrt zaradi Jezusa, da se tudi Jezusovo življenje razodene na našem umrljivem mesu. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).
“Zato mi ugajajo slabosti, zasramovanje, potrebe, preganjanje in stiske za Kristusa; kadar sem namreč slaboten, takrat sem močan” (2 Kor 12,102 Kor 12,10
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

10 Zato so mi vše? slabosti, zasramovanje, potrebe, preganjanje in sitske za Kristusa; kadar sem namre? slaboten, takrat sem mo?an. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).
“Spominjajte pa se besede, ki sem vam jo rekel: Služabnik ni večji ko njegov gospod.
Če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas; če so spolnjevali mojo besedo, bodo spolnjevali tudi vašo” (Jn 15,20Jn 15,20
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

20 Spominjajte pa se besede, ki sem vam jo rekel: ‚Služabnik ni ve?ji ko njegov gospod.‘ ?e so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas; ?e so spolnjevali mojo besedo, bodo spolnjevali tudi vašo. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).

“Blagoslavljajte tiste, ki vas preganjajo, blagoslavljajte jih in ne kolnite!” (Rim 12,14Rim 12,14
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Ljubite vse ljudi, tudi sovražnike 14 Blagoslavljajte tiste, ki vas preganjajo, blagoslavljajte jih in ne kolnite! Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
). Amen.

Vir

Duhovna misel škofa dr. Jurija Bizjaka

DEVETERO GREŠNIH NAGNJENJ, NASPROTI DEVETIM BLAGROM

VIII. JEZA – USMILJENJE

Osma gora, s katere se moram spustiti, je gora jeze. In dolina, v katero se moram spustiti, je dolina usmiljenja – blagor usmiljenim.

“Gospod, v jezi se spominjaj usmiljenja” (Hab 3,2Hab 3,2
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

2 Gospod, slišal sem tvojo besedo, Gospod, videl sem tvoje delo. Uresni?i ga v bližnjih letih, razodeni ga v našem ?asu, v jezi se spominjaj usmiljenja. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).

“Ne govori: ‘Njegovo usmiljenje je veliko, mnoge moje grehe mi bo odpustil.’ Pri njem je sicer usmiljenje, a tudi jeza in na grešnikih leži njegov srd” (Sir 5,6Sir 5,6
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

6 Ne govori: »Njegovo usmiljenje je veliko, mnoge moje grehe mi bo odpustil!« Pri njem je sicer usmiljenje, a tudi jeza, in na grešnikih leži njegov srd. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).

Sedemdesetkrat sedemkrat maščevanje (1 Mz 4,241 Mz 4,24
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

24 ?e bo Kajn sedemkrat maš?evan, bo Lameh sedemdesetkrat sedemkrat.« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
), sedemdesetkrat sedemkrat odpuščanje (Mt 18,22Mt 18,22
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

22 Jezus mu pravi: »Ne re?em ti: do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
)!

Vmes je zlato pravilo: zob za zob (2 Mz 21,23-252 Mz 21,23-25
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

23 Ako pa zaradi tega umre, daj življenje za življenje, 24 oko za oko, zob za zob, roko za roko, nogo za nogo, 25 opeklino za opeklino, rano za rano, modrico za modrico. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
), ki še danes marsikdaj ni doseženo.

“Med katerimi smo tudi mi vsi nekdaj živeli v svojih mesenih strasteh in stregli poželenju mesa in mišljenja ter smo bili po naravi otroci jeze kakor drugi. Bog pa, ki je bogat v usmiljenju, nas je zaradi svoje velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, … oživil s Kristusom” (Ef 2,3-5Ef 2,3-5
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

3 med katerimi smo tudi mi vsi nekdaj živeli v svojih mesenih strasteh in stregli poželenju mesa in mišljenja ter smo bili po naravi otroci jeze kakor tudi drugi. – 4 Bog pa, ki je bogat v usmiljenju, nas je zaradi svoje velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, 5 ?eprav smo bili mrtvi zaradi prestopkov, oživil s Kristusom – po milosti ste rešeni – Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).

“Sonce naj ne zaide v vaši jezi” (Ef 4,24Ef 4,24
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

24 in si oblecite novega ?loveka, ki je po Bogu ustvarjen v resni?ni pravi?nosti in svetosti. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).

“Človekova jeza namreč ne uresničuje Božje pravičnosti” (Jak 1,20Jak 1,20
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

20 Kajti ?lovekova jeza ne vrši božje pravice. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).

“Ne delajte si, preljubi, sami pravice, ampak dajte prostora (Božji) jezi;

zakaj pisano je: ‘Meni gre maščevanje, jaz bom povrnil, govori Gospod’ (5 Mz 32,355 Mz 32,35
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

35 Moje je maš?evanje in povra?ilo ob ?asu, ko jim noga omahne; ker blizu je dan njih pogube in naglo pride njihova usoda. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).

Marveč: ‘Če je tvoj sovražnik lačen, mu daj jesti, če je žejen mu daj piti; kajti če to delaš, mu boš žerjavico zbiral na glavo'” (Rim 12,19-21Rim 12,19-21
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

19 Ne delajte si, preljubi, sami pravice, ampak dajte prostora jezi; zakaj pisano je: »Meni gre maš?evanje, jaz bom povrnil, govori Gospod.« 20 Marve?, »ako je tvoj sovražnik la?en, mu daj jesti; ako je žejen, mu daj piti; kajti ?e to delaš, mu boš žerjavico zbiral na glavo«. 21 Ne daj se premagati hudemu, ampak premaguj hudo z dobrim. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
; Prg 25,21-22Prg 25,21-22
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

Plemenito ravnaj s sovražnikom 21 ?e je tvoj sovražnik la?en, nasiti ga, ?e je žejen, napoji ga! 22 S tem mu žerjavico nakopi?iš na glavo, in Gospod ti bo povrnil. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).

Ne daj se premagati hudemu, temveč premaguj hudo z dobrim” (Rim 12,19-21Rim 12,19-21
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

19 Ne delajte si, preljubi, sami pravice, ampak dajte prostora jezi; zakaj pisano je: »Meni gre maš?evanje, jaz bom povrnil, govori Gospod.« 20 Marve?, »ako je tvoj sovražnik la?en, mu daj jesti; ako je žejen, mu daj piti; kajti ?e to delaš, mu boš žerjavico zbiral na glavo«. 21 Ne daj se premagati hudemu, ampak premaguj hudo z dobrim. Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
)

Človek mora biti vedno pohleven kakor Hilel in ne razdražljiv kakor Šamaj.

Dva moža sta stavila: kdor bo uspel razdražiti Hilela, bo dobil štiristo denarjev.

Bil je večer pred soboto in Hilel si je umival glavo, ko pride eden izmed njiju in vpije:

“Ali je Hilel tu? Ali je Hilel tu?” in ga žali, ker ga kliče kar po imenu brez naziva.

Hilel se zavije v brisačo, stopi ven in vpraša: “Kaj hočeš, moj sin?”

“Imam vprašanje zate.” “Vprašaj, moj sin.” “Zakaj imajo Babilonci okrogle glave?”

“Postavil si mi zelo pomembno vprašanje. Razlog je, da nimajo spretnih babic.”

Mož odide, malo počaka, se vrne in vpije: “Ali je Hilel tu? Ali je Hilel tu?”

Hilel se zavije v brisačo, stopi ven in vpraša: “Kaj hočeš, moj sin?”

“Imam vprašanje zate.” “Vprašaj, moj sin.” “Zakaj so Palmirci krmežljavi?”

“Postavil si mi zelo pomembno vprašanje. Razlog je, da živijo v peščenih krajih.”

Mož odide, malo počaka, se vrne in vpije: “Ali je Hilel tu? Ali je Hilel tu?”

Hilel se zavije v brisačo, stopi ven in vpraša: “Kaj hočeš, moj sin?”

“Imam vprašanje zate.” “Vprašaj, moj sin.” “Zakaj imajo so Afričani širokih stopal?”

“Postavil si mi zelo pomembno vprašanje. Razlog je, da živijo v močvirnih krajih.”

Mož nadaljuje: “Imam še veliko vprašanj, a se bojim, da bi povzročil tvojo jezo.”

Hilel je ovil haljo okrog sebe, sedel in rekel: “Vprašaj vse, kar želiš!”

“Ali si ti Hilel, ki ga ljudstvo kliče princ v Izraelu?” “Jaz sem.”

“Če je tako, naj ne bo veliko takih v Izraelu!” “Zakaj, moj sin?”

“Ker sem zaradi tebe izgubil štiristo denarjev.”

Rabi mu je rekel: “Bodi previden. Hilel je vreden, da zaradi njega izgubiš še drugih štiristo denarjev, raje kakor da bi ga razdražil.” Amen.