Osemdnevnica k prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja

Mag. Primož Krečič, spiritual

1. Ljubiti vedno in povsod

Ljubezen je velika vrednota, tako velika, da je skoraj ni mogoče razložiti tistemu, ki nima te izkušnje.

Za kristjana je ljubezen to, da se čuti pritegnjen od ritma Božje Ljubezni, ki ga presega in napolnjuje. Neskončna ljubezen izhaja iz Očeta, doseže vse v Sinu in povezuje v Svetem Duhu. Kakor je v družini ljubezen staršev predhodna ljubezni otrok, tako je tudi v Cerkvi mogoče moremo ljubiti, ker nas nagovarja in obdaja usmiljena ljubezen Svete Trojice.

Ljubezen ima veliko moč spreminjanja. Prah se premeni v zlato, tema v luč, samota v skupnost, človek v Božjega sina. S človeškimi močmi ni mogoče priti do tega, ni pa to nemogoče s pomočjo Svetega Duha. Sveti Pavel pravi: »Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan«(Rim 5, 5Rim 5, 5
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
). Naša ljubezen je odgovor na prejeti in sprejeti dar Božje ljubezni. Zato, če hočemo vedeti, kdo je kristjan, ni treba stopiti v župnijski arhiv in ga poiskati v krstni knjigi, ampak, je treba iskati in odkriti njegovo ljubezen.

Prvo podobo vsega tega krščanskega darovanja in podarjanja najdemo pri preprostem judovskem dekletu, Mariji iz Nazareta. Angel jo je pri oznanjenju predstavil z besedami ljubezni: Veseli se, ker si večno ljubljena od Boga(prim. Lk 1, 26Lk 1, 26
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
). Marija ni mogla sama dati odgovora na veliko božje povabilo, potrebovala je pomoč Svetega Duha, stopiti je morala v prve binkošti, v katerih se je porodil in okrepil njen ljubezenski pristanek: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!«(Lk 1, 38Lk 1, 38
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
) Od Boga ljubljena je sprejela njegovo povabilo in postala največji dar v službi človeštva, človek ljubezni za vse čase.

Kakšno pot pa izbiramo mi, smo odprti in pozorni kot Marija ali pa smo podobni duhovniku in levitu, ki sta šla mimo reveža z mnogimi opravičili? Morda celo živimo v zagrenjenem sovraštvu, ki ne zna odpustiti, ki ločuje ljudi med seboj in jim ne daje možnosti, da bi se mogli spreobrniti?

Vedno znova moramo spreminjati svoje življenjske poti in izbrati najboljšo izmed vseh, ljubezen.

Gospod, kako smo daleč od predloga ljubezni, ki nam ga daješ. Pomagaj nam uničiti vsa orožja egoizma in napuha, da bomo korak za korakom odprti tvoji ljubezni in v njej sprejeli vse ljudi, ki jih pošiljaš na pot.

Marija, mati največje ljubezni, pomagaj nam, da se bomo naučili ljubiti vedno in povsod.

 

 

2. Marija je prerokinja

Živimo v času, ki je zelo povezan s trenutno stvarnostjo. Ljudje se ne zanimajo za prihodnost in tudi načrti so zelo ozki ter specializirani. V svojih mislih se vrtijo okrog sebe in obdelujejo svoj majhen vrtiček, zelo težko se zganejo, da bi poleteli v svojem duhu in sledili večni Resnici, pri tem pa je treba upoštevati, da so si že mnogi »letalci« polomili krila.

Kljub temu stopa k nam Marija s svojim preroškim duhom. Njen pogled je usmerjen naprej, v spremembo razmer, v Božje odrešenje, v prihod odrešenika ter v vzpostavitev novih odnosov in razmer. Marija predstavlja žensko vejo preroške modrosti, skupaj z velikimi ženami Stare zaveze: Marijo, Mojzesovo sestro, Deboro, pa tudi prerokinjo Ano in njeno sorodnico Elizabeto. Na ženski način, ki ne žuga in grmi, ampak veruje in zaupa, je bil njihov pogled usmerjen naprej v odrešenje, v rešitev, k Odrešeniku. Če Marija ne bi v veri pričakovala odrešenika, ga tudi ne bi sprejela pri oznanjenju in ga ne bi s tako ljubeznijo, skrbjo in vero spremljala v življenju ter kasneje v Cerkvi.

Laurentin poudarja, da sta bili Marija in Elizabeta prvi prerokinji Nove zaveze. Za Elizabeto je Marija pro-feta, ker je govorila v imenu Boga in je vse svoje življenje in misli zaupala samo njemu in njegovi milosti. Prav zaradi njenega popolnega zaupanja v Boga je mogla v svoji preroškosti videti, kako jo bodo blagrovale vse generacije človeštva(prim. Lk 1, 48Lk 1, 48
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
). Marija zre v naprej sadove odrešenja, ki jih bo prinesel otrok, ki ga nosi pod svojim srcem. Čuti, kako se bo začela spreminjati miselnost sveta in človeštva, zato v svoji hvalnici napoveduje padec mogočnih in slavnih ljudi ter vzpon malih in ponižnih(Lk 1, 52Lk 1, 52
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
). Marija je to veliko hvalnico ohranila v svojem spominu in jo po vstajenju posredovala prvi krščanski skupnosti, kjer jo je zapisal evangelist Luka in jo od tedaj z veseljem prepevamo kristjani mnogih generacij. Podobno velja tudi za Marijino preroško napoved prvega čudeža v Kani in za njeno podporo vsega Jezusovega preroškega dela. Marija ga tiho spremlja, kaže nanj in ga v veri podpira. Zato ostane močna pod križem in spremlja Cerkev pri njenih prvih korakih. Po svoji smrti in vnebovzetju pa je prisotna s svojo priprošnjo in v svojih prikazovanjih, ki predstavljajo nadaljevanje njenega preroškega daru. Kako velike spremembe in resnice je napovedala Marija v svojih prikazovanjih.

Marijina preroška odprtost postaja življenjska izkušnja kristjanov, njene besede in sporočila dobivajo nove odmeve in nova področja življenja sprejemajo Jezusovo odrešenje. Zato lahko rečemo, da se ne more odpovedati preroški drži, kdor zares časti Marijo.

 

 

3. Božja mati rojeva Cerkev

Ko govorimo in občudujemo Marijino Božje materinstvo, se dotikamo stvarnosti, ki presega našo vsakdanjo izkušnjo. Kot človeška mati Druge Božje osebe je Marija na edinstven način stopila v skrivnost Božjega življenja in v svojem telesu ter v svojih rokah nosila Božjega Sina, ki je postal njen ljubljeni otrok.

Zaradi učlovečenja Božjega Sina, pa tudi Marijine vloge v zgodovini odrešenja, ima njeno Božje materinstvo izreden pomen v življenju vsakega kristjana.

Laurentin pravi, da nobena karizma na tako dovršen način ne gradi Cerkve, kot prav Marija. Marija je bila prva Cerkev, ki ga je pričakala, ko je prihajal na svet, prav tako je v veliki žalosti stala ob njegovem umiranju na križu, ko jo je izročil za mater ljubljenemu učencu. Na binkošti je Marija skupaj z apostoli prosila za darove Svetega Duha.

Danes Cerkev po zakramentu evharistije rojeva Kristusovo telo in ga sprejema tako, kot ga je ob spočetju in ob rojstvu sprejela Marija. Zato tudi pojemo v znani pesmi: Ave verum Corpus natum de Maria Virgine.

Ker je Marija tesno povezana z Jezusom ne samo kot učenka in mati, ampak tudi kot prva predstavnica in Mati Cerkve, se, ne samo ob Jezusovem rojstvu, ampak tudi ob rojevanju in življenju Cerkve, sliši angelska hvalnica: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem. V tem je življenje in poslanstvo Cerkve.

Tako kot Jezus, sprejmimo tudi mi Marijo za našo duhovno mater in pripravimo prostor, v katerem se bo mogel roditi Jezus. Cerkveni očetje pravijo: Učlovečena Beseda je tuja vsakemu grešniku, toda vera ga more ponovno roditi v človeku, ne samo kot prebivalca njegovega srca, ampak po posebni zvezi ljubezni. Tako se gradi Kristusovo skrivnostno telo, v katerem je on glava, mi pa smo v ljubeči povezanosti njegovi udje.

 

 

4. Poslušati v tišini

Svet ropota, ki nas obdaja, kliče po tišini, ustvarja nekakšno nostalgijo po prvotnemu pristnemu okolju, ki ni bil zadušen od hrupa in nemira. Toda veliko ljudi se boji tišine, kajti, ko preneha bučno brenčanje, še vedno nekaj govorijo, žvižgajo, pojejo ali karkoli mrmrajo.

Odpraviti tišino iz življenja pomeni nekaj takega kot odpraviti pavze v glasbi. Tako bi se glasba spremenila v eno samo napenjanje zvokov brez vdiha. Tudi tišina se razlikuje od tišine, nekdo je tiho, ker gori v sovraštvu, v zavisti, nekdo molči iz strahu, drugi iz diplomacije. So nekateri, ki se napotijo v tišino, da bi slišali same sebe in prav slišali svojega bližnjega, tišina nas tudi odpira k skrivnosti Boga, da se potopimo v njegovo občudovanje, zretje in zahvaljevanje.

Če odpremo Sveto pismo, bomo opazili velik pomen molka in tišine. V nemoči in neuspehih človeških prizadevanj je izraelski vernik odkrival, kako se je treba uglasiti z Bogom, da bi mogel spoštovati njegovo stvarstvo in pomoč. Ob Jezusu, ki se je velikokrat zatekal v tišino, se odpira podoba Marije, o kateri pravi evangelist: » Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu«(Lk 2, 19Lk 2, 19
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
). Podobno vidi Marijo ob vrnitvi iz Jeruzalema: »In njegova mati je vse, kar se je zgodilo, shranila v svojem srcu«(2, 51). Marijina tišina zbira, razglablja in povezuje dogodke iz Jezusovega življenja. V njej se odkriva globok pomen tega dogajanja. Sveti Ambrož vabi kristjane, da bi videli v Mariji vzornico sprejemanja Božje besede. Cerkveni učitelj pravi: »Človek, ki veliko govori je kot cedilo, ki pusti, da mu na vseh krajih steče in tako izprazni vso vsebino. Tak človek ni sposoben ohraniti zaupane besede, kot je Marija ohranila vsako Božjo besedo v svojem srcu in pazila, da se ne bi nobene izgubila«.

Premišljujmo o Marijinem molku, o molku premišljevanja(Lk 1, 29Lk 1, 29
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
), o molku kontemplacije (Lk 2, 19Lk 2, 19
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
.51), o molku, ki je potreben za sprejem Jezusove besede(Mr 3, 31-35Mr 3, 31-35
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
), o molku v bolečini pod križem(Jn 19, 25-27Jn 19, 25-27
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
) o molitvenem molku v pričakovanju Svetega Duha( Apd 1, 14Apd 1, 14
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
).

 

 

5. Ljubezen in bolečina

Kolikokrat se sliši pritoževanje: Dovolj trpljenja, Gospod, ne morem več prenašati. Ob bolečini drugih pogosto ne vemo, kaj odgovoriti. Drugo nam ne ostane, kot da se jim približamo in jim svojo sočutno ljubeznijo lajšamo trpljenje.

Tudi Jezus je prosil Očeta, naj mu odvzame kelih trpljenja(Lk 22, 42Lk 22, 42
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
), svojim učencem je v očenašu naročil, naj prosijo za rešitev od vsakršnega zla(Mz 6, 13). Toda, ko mu je bilo jasno, da je trpljenje neobhodno povezano z njegovim poslanstvom, je prišla iz njegovih ust beseda predanosti: » ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi«(Lk 22, 42Lk 22, 42
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
). Prav tako ni zakrival trpljenja svojim učencem, kajti bilo je tesno povezano z njihovo odločitvijo Zanj. Napovedal jim je: »zato vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili«(Mt 5, 11Mt 5, 11
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
).

Poleg Jezusa je trpela tudi njegova mati Marija. O tem trpljenju je govoril starček Simeon v templju: »in tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src«(Lk 2, 35Lk 2, 35
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
). Meč je bila Jezusova beseda o ločitvi od družinskih in krvnih odnosov, da bi mogli pripadati novi družini, ki je utemeljena na veri(Mr 3, 35Mr 3, 35
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
). Še posebno je bilo prebodeno Marijino srce v Jezusovem trpljenju na križu. Nemogoče je ostati neprizadet, ko trpi ljubljeni človek, še bolj to velja za mater v odnosu do njenega sina.

Ko Jezus zakriči v najhujšem trpljenju: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«(Mr 15, 34Mr 15, 34
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
), ga v nič manjši bolečini tiho spremlja njegova mati. S svojim trpljenjem premaguje predsodek vseh, ki mislijo, da je bolečina kazen za določen osebni greh. Tako v svoji žrtvi skupaj z Jezusom spreminja človeško hudobijo v dar novega življenja, zato ji toliko bolj odmeva Jezusovo zagotovilo: »In tretji dan bom vstal«(Lk 24, 7-8Lk 24, 7-8
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
). Marija je ob Jezusu prvi človek nove zaveze, žena, ki je vstopila v njegovo veliko noč. Z njo se začenja novo človeštvo, pobuda zastonjske ljubezni, ki se porodi skozi umiranje sebi. Ko Marija povsem izgubi svojega sina, ga v vsej poveličani lepoti, na nov način, dobi zopet nazaj. Marija pa zopet odpira zaklad svojega prebodenega srca ob vseh nesprejemanjih in zavračanjih Kristusa in njegove velikonočne skupnosti. Ljubezenski dar bolečine in trpljenja je največ, kar more prežariti zaprta srca ljudi in jih povabiti k obnovljenemu družinskemu življenju okrog istega Očeta.

Skušajmo biti skupaj z Marijo poleg težkih križev, ki jih nosijo naši bratje in jim prinašati ozdravitev, odpuščanje in novo življenje. 

 

 

6. Znati sprejemati

Ni bolj žalostne podobe, kot je človek, ki je zaprt sam vase. Če se želiš pogovarjati z njim, občutiš, da se tvoje besede vračajo nazaj kot bumerang, ki je zadel zrak. Če ga greš obiskat, je že dobro, da ti ne zapre vrat pred nosom.

Jezus se je srečal tudi s takimi ljudmi. Vzljubil jih je in jim govoril o Božjem kraljestvu, razkrival in podarjal jim je Očetovo usmiljeno ljubezen, jih vabil k resnični veri in k izogibanju ponarejenosti. Nekateri so kljub poznanju Svetega pisma in pobožnosti zavrnili njegovo povabilo.

Manjkala jim je sposobnost sprejemanja, bili so polni svoje modrosti, tako, da se niso mogli odpreti resnični Modrosti, ki je prihajala od Boga in postavila pod vprašaj gotovost njihovih dosedanjih pogledov.

Pri drugih pa je prišlo do spremembe, odprli so svojo hišo, poglede, bogastva in predvsem svoja srca ter sprejeli njegov dar. Predstavljajmo si, kako ga je sprejel sveti Jožef, pastirji, modri iz vzhoda, kako sta ga sprejela starček Simeon in prerokinja Ana. Zahej ga je z veseljem povabil v svojo hišo. Tudi Marta in Marija sta ga sprejeli, mu služili, ga poslušali in se z njim pogovarjali

Podobno Jezusa že pred spočetjem sprejela njegova mati Marija in ga z vso ljubeznijo nosila pod svojim srcem. Skupaj z Jožefom je bila tisti kraj, kjer je na zemlji našel pripravljeno toplino in dom. Marija ga je spremljala vse življenje, še posebno v težkih trenutkih križa in pokopa. Tudi v prvi Cerkvi je bila svetla luč ljubezni, ki je učila sprejemati Jezusa in v njem omogočati rojstva novih odnosov ter prerojenja ljudi. Sveti Janez govori o večni Božji Besedi: » Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime«.(Jn 1, 12Jn 1, 12
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
)Sveti Pavel pa naroča kristjanom: »Zato sprejemajte drug drugega, kakor je tudi Kristus sprejel vas, v Božjo slavo«(Rim 15, 7Rim 15, 7
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
). Treba je razbiti obroč egoizma, ki se plete okrog naših src in nas zapira pred drugimi, namesto, da bi stopili v logiko žive skupnosti in odnos odprtega dialoga.

 

 

7. Verovati v Jezusa

Marija je žena vere. Kakor je Kristus kot človek prehodil pot vere, tako ga je njegova mati najprej sprejela v veri, potem pa ga spremljala kot učenka.

Obenem se v Marijini veri zbira dolga, stoletna izkušnja, preprostih in modrih verujočih v Izraelu, ki pričakovali Odrešenika. Tako je po poslušnosti in zvestobi mnogih ljudi močna in neomajna vera očaka Abrahama doživela svoj vrhunec v Mariji. Ona uresničuje in dopolnjuje vero Mojzesa in prerokov, herojsko vero Jahvejevih ubogih. Tako se je n jena vera se je ob podpori Božje milosti povzpela v višine, v katerih se je mogel v človeku roditi večni Božji Sin. Sveti Avguštin in Cerkveni Očetje poudarjajo velik pomen Marijine vere pri oznanjenju, da je prej spočela v svojem srcu, kakor v svojem telesu.

Marijino življenje je tesno povezano s potjo in dozorevanjem njene vere. Na tej poti je vedno bolj spoznavala, da so novi odnosi v veri globlji in pomembnejši od naravnih družinskih odnosov, kot je povedal Jezus: »Kdor namreč uresničuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati«(Mr 3, 35Mr 3, 35
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
) Marija je bila prva in najpopolnejša Kristusova učenka, ker je v svojem življenju povsem pripadala in v vsej poslušnosti v stvarnem življenju uresničila njegovo Besedo. Marija je tudi prva vernica Nove zaveze, ki je sprejela pod križem, ob umiranju svojega Sina, vse njegove učence za svoje otroke.

Tudi v času Cerkve postaja zgodi se« temeljna drža vsakega kristjana, ki v svoji veri rojeva Boga na svet. V tej veri se poraja Cerkev in se krepi pripadnost učencev Kristusu v izvrševanju vsakodnevnih dejanj zastonjske ljubezni, vse do zapuščenosti in izpraznjenosti za poslanstvo. Ta vera sveti še Kakor je Marija ohranila svojo povezanost s Sinom vse do teme križa(C 58), tako njena vera sveti še posebno tistim, ki jim je noč bolečine in greha zastrla pogled na usmiljeno Božjo ljubezen. 

 

 

8. Življenje je pot

Življenje je pot, toda ne vedno ravna in razsvetljena. Zato jo je mogoče zgrešiti in se kot Dante znajti v temnem gozdu.

Že Sveto pismo govori o poteh v odnosu z Bogom in človekom. Za semitske narode je pot pomenila moralno držo in način delovanja. Človek mora izbrati: »Glej, danes sem položil predte življenje in srečo, smrt in nesrečo, ko sem ti danes zapovedal, da ljubi Gospoda, svojega Boga, da hôdi po njegovih poteh in izpolnjuj njegove zapovedi, zakone in odloke«(5 Mz 30, 15-165 Mz 30, 15-16
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
).

Kje najti pot dobrega in morale, pot ki prihaja od Boga in vodi k njemu? V bistvu jo je lahko najti, ker jo razkriva sam učlovečeni Božji Sin: »Jaz sem pot«(Jn 14, 6Jn 14, 6
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
). On je pot, ki omogoča prekoračiti prepad, ki loči grešnike od svetega Boga in izliva na vsakega človeka Duha milosti, sprave in miru. Zato sveti Pavel spodbuja Kološane: »Kakor ste torej sprejeli Gospoda Kristusa Jezusa, v njem hodite«(Kol 2, 6Kol 2, 6
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
).

Prva učenka, ki je hodila po Gospodovi poti, je bila njegova mati. Stopimo z njo, ko nosi Jezusa pod srcem ali v naročju. Sveti Duh jo je spodbudil, da je šla k Elizabeti. Z Jožefom je prišla v Betlehem, da je mogla roditi Zveličarja ubogih, prav tako ga je nesla v Jeruzalem, da je spolnila Mojzesovo postavo. Lepo si je predstavljati kako je skupaj z malim Jezusom hodila po poteh Nazareta.

Prišel pa je čas, ko je Jezus stopil pred njo in mu je ona sledila, ko je mati postala učenka svojega sina in vedno bolj vstopala v skrivnost njegove osebe ter poslanstva.

De Fiores naglaša zlasti dve lastnosti, ki zaznamujeta Marijino vero. Marijina vera predstavlja celovito izročitev človeka Bogu, obenem pa ona s to izročitvijo stopa pred drugimi učenci. Na svadbi v Kani je pokazala popolno zaupanje v Jezusa, ko je naročila služabnikom, naj storijo, kar jim bo on rekel(Jn 2, 5Jn 2, 5
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
). Marija je pomagala učencem do bolj žive vere v Jezusa, ki je najbolj jasna Beseda Boga Očeta. V tem smislu jo lahko imenujemo »pot na Poti« k Očetu. To potrjuje tudi njena prisotnost v dvorani zadnje večerje, ko je skupaj z učenci prosila za prihod Svetega Duha, ki bo za vse čase v Cerkvi predstavljal živo Jezusovo prisotnost.

Prosimo Marijo, naj nas spremlja na poti h Kristusu in k bratom, prav tako pa se vprašajmo na kakšni stopnji je naša duhovna pot. Smo se morda na njej ustavili zaradi utrujenosti in težav? Kako živimo in obnavljamo svojo odločitev za Kristusa, ki je naša pot k Očetu?

 Vir