Nagovor kardinala Kasperja ob pogrebu brata Rogerja

Eminence, ekscelence,,
Dragi bratje taizéjske skupnosti,
Bratje in sestre,
Vsi smo pod vtisom smrti brata Rogerja, enega od velikih duhovnih voditeljev in očetov našega časa. Toda kljub temu se naša žalost spreminja v upanje.

Predanost Božji volji in ponižen dar samega sebe sta pri bratu Rogerju postala vir notranjega miru, upanja in celo sreče. Kdo bi si mislil, da bo tako ponižen dar samega sebe nekega dne končal v takšnih okoliščinah? Pa vendar, celo in še posebej v tem času lahko ponovimo besede, ki jih je brat Roger rad dejal: “Ti nas ljubiš; tvoje odpuščanje in tvoja prisotnost v nas porodita veselje poveličevanja”.

S pričevanjem svojih prijateljev in služabnikov Bog nikoli ne preneha voditi svoje Cerkve in pripravljati prihodnosti zanjo. S svojo prisotnostjo, svojimi besedami in svojim zgledom je brat Roger širil žarek ljubezni in upanja daleč preko meja in razkolov tega sveta. Mož občestva je hranil v svojem srcu in v svoji molitvi globoko željo po spravi in srečanju. Z brati taizéjske skupnosti je želel položiti kvas edinosti v Cerkvi in v svetu.

Prva razdeljenost, ki je težila brata Rogerja, je bila razdeljenost med Kristjani. Od svoje mladosti se je zedinil v Kristusovi molitvi “da bi bili vsi v meni, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi” (Jn 17, 21Jn 17, 21
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
). Želel je živeti vero nerazdeljene Cerkve, ne da bi prekinil odnose s komerkoli, v velikem bratstvu. Predvsem je verjel v ekumenizem svetosti, tiste svetosti, ki spreminja globino duše in ki edina vodi k popolnemu občestvu. Da, pomlad ekumenizma je cvetela na taizéjskem griču, v tej cerkvi sprave, kjer se člani različnih krščanskih tradicij srečujejo v spoštovanju in dialogu, v molitvi in bratski delitvi, spodbujeni s prisotnostjo in zgledom brata Rogerja.

Druga razdeljenost, ki je težila brata Rogerja, je bila razdeljenost med ljudstvi in narodi, med bogatimi in revnimi deželami. Vsaka oblika nepravičnosti ali zapuščenosti ga je zelo razžalostila. Želel je, da nekateri bratje skupnosti odidejo in živijo v več deželah z najbolj ubogimi, v majhnih skupinah, kot preprosto znamenje ljubezni in skupnosti. To preprosto pričanje mu je bilo zelo drago, kot prerokba Božjega kraljestva v malem, kot seme prijateljstva in sprave v svetu, ki ga muči brezbrižnost. Brat Roger je v tem videl popolno povezanost med ljubeznijo Boga in ljubeznijo človeštva, med molitvijo in zavezanostjo, med dejanjem in kontemplacijo.

Brat Roger je bil kontemplativen, mož molitve, ki ga je Bog poklical v tišino in samoto meniškega življenja. A vendar je želel odpreti svoje meniško srce in taizéjsko skupnosti mladim od vsepovsod po svetu, njihovemu iskanju in upanju, njihovemu veselju in trpljenju, njihovi poti vere in življenja. Tu so zaključne vrstice njegove zadnje knjige, objavljene pred enim mesecem: “Kar zadeva mene bi šel do konca sveta, če bi lahko, da bi vedno znova izpovedal moje zaupanje v mlade generacije”. Več kot voditelj ali duhovni učitelj, brat Roger je bil za mnoge neke vrste oče, odsev večnega Očeta in univerzalnosti njegove ljubezni.

Nismo zbrani tukaj in sedaj v tej cerkvi, da bi govorili življenjsko zgodbo, marveč da bi slavili in molili Boga. Hvaležni za vse, kar sta Kristusova Cerkev in človeštvo prejela od življenja brata Rogerja in od njegovega pričanja, ga danes prepuščamo večni Božji ljubezni.

Gospod, daj svojemu služabniku, da vidi “Božjo slavo in Jezusa, ki je stal na božji desnici” (Apd 7, 55Apd 7, 55
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
), tega Jezusa, ki ga je toliko ljubil in iskal skozi svoje celotno življenje. Dopusti mu po Svetem duhu, da vstopi v občestvo svetnikov in popolno nebeško bogoslužje, to občestvo z Bogom, v katerem je želel živeti, prepevati in moliti vsak dan. Daj mu, da bo zrl obličje večnega Očeta v vsej njegovi čudovitosti, obličje, v katerem vsak pogled ljubezni najde svojo izpolnitev in preko katerega sveti večno življenje, in nakloni nam milost, da nadaljujemo po njegovem zgledu in z upanjem na poti sprave, občestva in miru, v pričakovanju tvojega večnega Kraljestva.

Ob 1. obletnici odhoda k nebeškemu Očetu