Nadškof Stres: Družina je zibelka življenja in ljubezni, nosilka upanja in prihodnosti!

nadškof dr. Anton Stres, predsednik Komisije za Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci
ob Dnevu družine 24.10.2009

Drage družine, dragi zakonci, starši in otroci, dragi udeleženci našega prvega dneva družine!

Lepo vas pozdravljam v imenu Komisije Pravičnost in mir pri SŠK, v imenu Slovenske škofovske konference same in v imenu njenega predsednika ljubljanskega nadškofa in metropolita msgr. Alojza Urana, ki iz znanih zdravstvenih okoliščin ne more biti z nami. Je pa z nami s svojo molitvijo in moralno podporo.

Spoštovani! Danes smo se zbrali zaradi družine – zato, ker verjamemo vanjo, zato ker vemo, da je družina, zgrajena na zakonski zvezi med možem in ženo, najbolj nepogrešljiva zibelka življenja in ljubezni, nosilka upanja in prihodnosti. Na prvih straneh Svetega pisma je zapisano, da je Bog ustvaril človeka po svoji podobi, kot moškega in žensko in jima naročil, naj bosta rodovitna in se množita (1 Mojz 1,27-281 Mojz 1,27-28
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
). Sam učlovečeni Božji Sin Jezus Kristus se je rodil v družini, ob sebi je hotel imeti mater in krušnega očeta. Takšna družina je božanska ustanova, izvir novega življenja, prva, izvirna in najbolj naravna oblika človeškega občestva, prvotna učilnica medsebojnih odnosov in odraščanja človeka v zrelo osebnost, je pravzor vsake skupnosti. Če je prava skupnost edinost v različnosti, v medsebojnem spoštovanju, sprejemanju in solidarnosti, potem je to najprej družina, ki se poraja iz zakonske ljubezni med možem in ženo.

Zato ne moremo dopustiti, da bi bila tako zasnovana družina nenadoma vržena s svojega edinstvenega in neprimerljivega mesta. Naša sveta dolžnost je, da družini, kakor jo poznamo in ji dolgujemo svoje življenje, ohranimo in zavarujemo njeno prednostno in neprimerljivo mesto v našem javnem mnenju, v naši pravni ureditvi, v naši šolski vzgoji in v naši kulturi, da bo kultura življenja, solidarnosti in zaupanja v prihodnost.

Odločno se moramo upreti individualističnim ideologijam, ki oporekajo tovrstnemu vrednotenju družine. Pri tem se najrajši izgovarjajo na družinske neuspehe. Žal je res, da danes družina pogosto ni več takšna, kot bi morala biti. Toda če družina v polnem in pravem pomenu zaradi takšnih in drugačnih okoliščin kdaj zaide v težave, iz tega nikakor ne sledi, da jo smemo še bolj teptati in jo omalovaževati ter si domišljati, da so druge oblike skupnega življenja bolj obetavne.

Ne moremo torej mirno gledati, ko hočejo družino, zgrajeno na ljubezni med možem in ženo, razvrednotiti in jo pustiti na cedilu. Od države terjamo ravno obratno: da družino in družinske vrednote, ki so v sodobnem svetu res ogrožene, še močneje podpre. Država te možnosti ima. Za eno izmed teh smo se državljani že zavzeli na referendumu. Država naj zavaruje nedeljo kot dela prost dan, dan osvobojen potrošništva in namenjen družinskemu preživljanju prostega časa. Toda sedanja politika se podaja na nasprotno pot. Namesto da bi sprejemala nove ukrepe, ki bi olajšali in pomagali živeti pristne družinske vrednote, želi z načrtovanim novim družinskim zakonikom vzeti družini v pravem pomenu besede še tisto veljavo in posebno vrednoto, ki jo še ima in velikokrat mukoma ohranja zaradi mnogih težkih okoliščin.
Vam, drage družine, zakonci, starši in otroci, ki ste se danes zbrali, izrekam v imenu Katoliške cerkve vso našo podporo pri tej vaši obrambi neprimerljive vrednote družine. Katere družine?

* Tiste družine, ki je naš narod stoletja ohranjala pri življenju.
* Tiste družine, v kateri lahko otrok doživi očetovo odgovornost, pogum in avtoriteto ter materino brezpogojno ljubezen.
* Tiste družine, ki je edina po volji Stvarnika, ki nas je ustvaril takšne, kakršni smo.
* Tiste družine, v kateri edini je prihodnost našega naroda in naše domovine.
Vir