Za družini naklonjeno družbo 14.05.2006
Že skoraj devet let zavzeto spremlja zakonodajo, ki vpliva na kakovost družinskega življenja. Malo manj je staro društvo Družinska pobuda, ki je nastalo leta 1998 kot odziv na poskus tedanje Drnovškove vlade, da bi bolj obdavčila velike družine. Trudi se, da mu ne bi ušel noben, še tako suhoparen, zapleten ali celo dvoumno zapisan člen zakonodaje v pripravi, ki bi lahko čez leto dni nesramno udaril po starševskih žepih. Ključno je, pravi, da spremljaš zakonodajo, preden je sprejeta, ne šele takrat, ko stopi v veljavo in so možnosti, da bi kaj ukrenil, pičle. Od kod mu »pravniška žilica« za spremljanje zakonodaje?
Tomaž Merše
»Pravniki mi pravijo, da gledam na zakonodajo preveč inženirsko. Kot tehnik pa imam to prednost, da znam računati. Naučil sem se, da je številke, ki jih prinese pristojen predstavnik države, treba preveriti,« v smehu pravi Tomaž.
Z ženo Martino živita v novi hiši na Selu pri Vodicah. Poročena sta trinajst let, imata štiri otroke: Petra, Andrejo, Jakoba in Mirjam. Ne le da Tomaž dobro pozna zakonodajo, upa jo tudi samozavestno uporabljati. Oktobra lani sta se z ženo odločila, da bo Tomaž delal krajši šesturni delavnik, da bosta lahko uskladila družinske obveznosti in »izpeljala družinsko logistiko« – prevažanje otrok v vrtec in šolo ter k obšolskim dejavnostim. Martina, ki je zdravnica, si tega časa, glede na to, da bi rada dokončala specializacijo, zdaj ne more vzeti. Kako so to sprejeli v Iskratelu, kjer je zaposlen kot univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike? Povedali so mu, da bi rajši videli, da bi delal polno, da pa je to njegova pravica, in so to sprejeli. »Tu lahko zelo pohvalim urejenost našega podjetja,« pravi.
Država bi morala narediti veliko več, da bi postali starši bolj konkurenčni na trgu delovne sile, poudarja. To je ena od dveh ključnih stvari, če želi država narediti kaj za večjo rodnost. Pravi, da vsaka dodatna pravica, ki jo država podeli staršem in je zanje potrebna in dobrodošla, žal znižuje njihovo konkurenčnost na trgu dela, če ob tem ni ustreznih spodbud, ki bi delodajalce prepričale, da se splača zaposlovati tudi matere oz. očete. Druga nepravičnost, na katero opozarja, pa je, da pokojninski sistem otrok, ki so temelj naše varnosti v starosti, ne upošteva kot »ključni steber« pokojninskega zavarovanja. Tako prihajamo do razmer, ko tisti, ki imajo le enega otroka ali se odločijo za življenje brez otrok, prihranijo več denarja in živijo bolj udobno starost kakor tisti, ki vse življenje vlagajo v otroke. »Zato lahko nekdo hodi na Havaje, dela kariero in bo na koncu imel tudi pokojnino,« pravi. Otroci, ki so odraščali na tuje stroške, pa bodo poskrbeli tudi za njegovo pokojnino. »Priti bomo morali do spoznanja, da je čisto vsak zdrav državljan odgovoren, da poskrbi za enega naslednika – tako da vsak v aktivni dobi zagotovi, da vsaj en otrok odraste na njegove stroške. Breme vzdrževanja otrok, ki bodo na koncu zagotavljali blaginjo celotne generacije, naj bo breme celotne generacije, ne samo staršev, za to prerazporeditev lahko poskrbi država in nihče drug,« pravi.
Kritičen je bil do prejšnje vladne sestave, kritičnost ohranja tudi zdaj. »Zame je edino vodilo korist staršev in družin, da lahko opravljajo svoje poslanstvo. Popolnoma vseeno mi je, kdo predlaga družini škodljive rešitve. Kritiziram jih ne glede na to, kdo jih predlaga, pohvalim pa vsakogar, ki prinaša družini naklonjene rešitve. Kritičen sem tudi do tistega, ki je obljubil, da bo nekaj naredil za družine, pa tega ne naredi ali naredi premalo. In to je glavna kritika te vlade,« pravi Tomaž in dodaja, da je ta vlada sicer naredila nekaj za dobro družin, a obljubila je več. »Predsednik vlade Janez Janša je v svojem govoru, ko je predstavil program vlade, dejal, da je nizka rodnost največji strukturni problem slovenske družbe. Vlada zdaj premalo deluje skladno s tem, da je porast rodnosti njena prva prioriteta.«
Na mednarodni dan družin, 15. maja letos, bo Družinska pobuda na okrogli mizo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa gostila štiri ministre oz. njihove namestnike. To bo lepa priložnost, da vladajoči povedo staršem za svoje načrte, starši pa njim svoja pričakovanja. Bo nekakšna javna zaveza, pravi Tomaž. Na vprašanje, zakaj ni tudi sam vstopil v politiko, odgovarja: »Občutek imam, da za družine lahko več naredim, če ostajam del civilne družbe. S kritično, a konstruktivno držo lahko enako dobro nagovorim vse stranke in celotno populacijo. To se je že večkrat pokazalo za koristno. Po mojem mnenju v politiko nikakor ne smeš premlad. Zaradi vseh odvisnosti, ki se tam pojavijo, je zelo nerodno, če si eksistenčno odvisen od politike. Neodvisnost je zelo dragocena, ne maram, če me ‘popredalčkajo’.«
B. K. |
| |
|
 30. marec - dan molitve in posta za mir na svetu!
|
|
|
Post
Post najprej pomeni odpoved hrani in pijači iz verskih razlogov. Če veliko jemo, postanemo siti in zaspani. S polnim trebuhom se lahko prepustimo samozadostnemu udobju, post pa nas lahko odpre za duhovno.
Molitev
»Ni nam bilo zapovedano brez prestanka delati, bedeti in postiti se, nenehno pa moramo moliti,« pravi Evagrij Pontski. Post je v judovskem in krščanskem izročilu vedno tesno povezan z molitvijo, saj nas le tako lahko navezuje na Boga.
Miloščina
Delitev z drugimi je tretja pogosta vaja v postnem času. Kdor pristno in iskreno moli in se posti, ne more ostati le pri sebi, ampak se s pogledom obrne k drugim. Mar ni post »v tem, da daješ lačnemu svoj kruh in pripelješ uboge brezdomce v hišo, kadar vidiš nagega, da ga oblečeš, in se ne potuhneš pred svojim rojakom?« se sprašuje prerok Izaija (58,6). Če služimo bližnjemu, se izognemo nevarnosti, da bi se ukvarjali samo s seboj.
|
|
Preberite več...
|
|
»Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli« (Jn 19,37)Dragi bratje in sestre! »Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli« (Jn 19,37). Te svetopisemske besede nas uvajajo v letošnje postno premišljevanje. Postni spokorni čas je posebej primeren, da se skupaj z Marijo in Janezom, ljubljenim učencem, pomudimo pri Njem, ki je za vse človeštvo na križu daroval svoje življenje (prim. Jn 19,25). V tem času pokore in molitve zato svoj pogled z iskrenim sočutjem usmerjamo na križanega Kristusa, ki nam je po svoji smrti na Golgoti razodel polnost Božje ljubezni. V okrožnici Deus caritas est – Bog je ljubezen sem se posvetil temi ljubezni in obema njenima temeljnima oblikama, agapični in erotični ljubezni. Preberi več...
|
|
|
