Homilija ob slovesni blagoslovitvi novega stiškega opata p. Janeza Novaka

Opat Janez NovakV nedeljo, 8. julija 2007 ob 16 uri, je v baziliki žalostne Matere Božje v Stični bila slovesna blagoslovitev novega opata p. Janeza Novaka.

Citiram: LJUBLJANSKI NADŠKOF IN METROPOLIT MSGR. ALOJZ URAN:

HOMILIJA: Spoštovani dragi opat Janez, spoštovani sobratje škofje, opati, opatinje, duhovniki, diakoni, redovniki in redovnice, sorodniki našega novega opata, stiški farani in vsi, ki ste se zbrali danes, še posebno gostje iz tujine! Vsi lepo pozdravljeni!

Vesel sem, da lahko na današnji dan, ko se pripravljamo tudi na praznik sv. Benedikta, očeta zahodnega meništva, blagoslovimo tukaj v Stični novega opata Janeza, mojega sošolca in prijatelja.

Ko se zahvaljujem dosedanjemu opatu p. dr. Antonu Nadrahu za njegovo 27-letno požrtvovalno vodenje cistercijanskega samostana in za vso njegovo službo v dobro Cerkve na Slovenskem, gre moja misel posebej k novemu opatu, in želim povedati nekaj pomembnih odgovornih nalog, ki jih z današnjim dnem slovesno sprejema tukaj pred zbranim občestvom.

Sv. Benedikt je bil med menihi Kristusov namestnik in oni so mu bili pokorni kot Gospodu, z istim mišljenjem in ljubeznijo, ki jo ima Kristus do Očeta. Menihi oblikujejo s svojo sinovsko vdanostjo podobo očeta, saj beseda opat izhaja iz sirskega prevoda hebrejske besede abba, oče – dobesedno bi lahko rekli 'očka'. Opat, ki v meniški skupnosti izvršuje oblast, skrbi poleg materialnih vidikov predvsem za duhovno stanje vsakega meniha, ki ga vedno postavlja nad vse druge skrbi. Ljubezen do Kristusa je notranji motor, ki priganja k prečiščevanju srca, h globokem spreminjanju, k preprostosti, kajti Bog je preprost.

Opat dobi pravo razsvetljenje ob neprestanem poslušanju Božje besede. Po njej se preoblikuje tako, da njegove odločitve izhajajo iz živega odnosa s Kristusom. Opat se rad posvetuje s svojimi sobrati, saj pravi sv. Benedikt, da »pogosto Gospod najboljše razkriva najmlajšemu« (Regula 3,3la 3,3
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
). Opat pozorno prisluhne sobratom, ko neprestano išče to, kar je v večjo rast posameznega brata, da bi na tak način tudi skupnost bolj zaživela po lastni karizmi. Njegov prednostni cilj je biti kot oče te skupnosti, v kateri vodi in pomaga sobratom, da jim je v korist pri duhovnem življenju. Sv. Benedikt poudarja, »naj pri opatu prevladuje usmiljenje bolj kot pravičnost« (Regula 64,10la 64,10
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
), naj se trudi, da bi ga sobratje ljubili ne pa, da bi se ga bali.

Opat je dobri pastir, ki ljubi svoje brate. Tako v Pravilu Benedikt pravi: »Opat mora intenzivno skrbeti s vso gorečnostjo, da ne bi zgubil nobene ovce, ki mu je zaupana… Naj posnema zgled dobrega pastirja, ki je pustil svojih 99 ovac in je šel iskat tisto, ki se je bila zgubila. In zasmilila se mu je v njeni krhkosti tako, da jo je vzel na rame in jo nesel domov« (Regula 27,5.8-9la 27,5.8-9
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
).

Opat, ki vodi samostan, ve, da se mora kot oče skupnosti prilagoditi posameznikovi duši in iskati to, česar vsak potrebuje. Zato je potrpežljiv, vendar ne prenaša greha, nepravičnosti. Vse upa, vse odpušča, nima zagrenjenosti do nobenega, vse goreče in dobrotno ljubi.

V veliko pomoč pri vodenju in odločanju, pri razpoznavanju Božje volje s pravim ravnotežjem mu je pokorščina sobratov. V zaupanju do opata vsi menihi presegajo ozke meje tega, kar vidijo, da je zanje dobro, in se odprejo višjemu spoznanju dobrega. Tako sami pripomorejo k dobremu v življenju vesoljne Cerkve in celotne človeške skupnosti.

Po treh stvareh hrepenijo: po iskanju resnice in pristnosti v meniškem življenju; po samoti, da bi se posvetili pravilu »Ora et labora« (Moli in delaj!); in po Kristusovi ljubezni, da bi postali ubogi z ubogim Kristusom, ne samo v materialnem smislu, pač pa v posnemanju Kristusa v skromnosti in preprostosti življenja.

Pri tem jim je priprošnjica Marija, Mati Božja, ki ji je posvečena tudi ta bazilika. Ko cistercijanski opat Cristiano v 12. st. razmišlja o apostolih in Mariji, takole piše: »Pogosto so se zbrali ob Devici kot učenci ob učiteljici, da bi se popolneje naučili resnice, ki bi jo v pravem času drugim oznanjali.« (Sermone I sull'Assunzione della Beata Maria).

Božja beseda današnje 14. navadne nedelje lepo osvetljuje vse to današnje dogajanje v Stični. Prerok Izaija pokaže na vlogo samostana, ko se veseli s »hčerjo jeruzalemsko« (Iz 66,10Iz 66,10
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
). Gospod obljublja, da bo »vanjo napeljal mir kakor reko, /./iz katere boste pili« (Prim. Iz 66,12Iz 66,12
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

301 Moved Permanently Moved Permanently The document has moved .

WP-Bible plugin
). Božji služabnik Janez Pavel II. je ob 900-letnici cistercijanov leta 1998 izrazil veliko pričakovanje: »Cerkev od vas pričakuje, da bodo vaši samostani med današnjimi ljudmi 'zgovorno znamenje občestva, kraj, kjer so dobrodošli tisti, ki iščejo Boga in duhovne reči, šole vere in prava središča študija, dialoga in kulture za izgradnjo cerkvenega življenja, kakor tudi za izgradnjo zemeljskega mesta v pričakovanju nebeškega'« (Posvečeno življenje 6). Tako sveti oče.

Iz takega duhovnega središča bodo v svet odhajali novi dvainsedemdeseteri – kar smo slišali v današnjem evangeliju – in to z Jezusovim naročilom: »Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosite torej Gospodarja žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev. Pojdite, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Te evangeljske besede so premaknile že mnoge. Okoli leta 1208 jih je slišal nek mladenič. Spoznal je, da Jezus govori njemu in je svojemu tovarišu navdušeno zaklical »To hočem, to prosim, to želim (z vsem srcem) storiti!« Šel je in se odpovedal vsem zemeljskim željam in imetju in odtlej sprejel samo enega Očeta – Boga. Verjetno smo ga prepoznali, da je bil to Frančišek Asiški. Morda je tudi med nami kdo, ki ga danes kličejo te besede, da bi vstopil v Božjo službo, v tisto poslanstvo, ki bo danes in v prihodnje še kako potrebno, da bo prinašal v ta svet upanje in tolažbo. Danes še posebej veljajo Jezusove besede: »Pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove«. Kaj to pomeni? To pomeni, da prihajamo z blagostjo, ne s silo in aroganco. Med drugim sta Božja pomoč in zmaga – pravi sv. Janez Zlatousti – učencem obljubljeni, dokler bodo ostali kakor jagnjeta; kakor hitro pa se spremenijo v volkove, začenjajo izgubljati.

Dragi opat Janez, današnje 2. berilo pa je posebej namenjeno tebi. Apostol Pavel zadene bistvo odgovorne pastirske službe, ki jo ti sprejemaš. Tako pravi apostol: »Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa!« (Gal 6.14). Niti naslov, niti oblast, niti čast, niti škofovski znaki, ki jih boš nosil, niso bistveni, ampak »nova stvar«. Oblekel si Kristusa. Od danes naprej boš na poseben način nosil Jezusova znamenja na svojem telesu. To ti lahko tudi iz svoje izkušnje zagotavljam.

Dragi sobratje cistercijani! Kristus je zaklad vašega notranjega in medsebojnega miru. Sprejemajte se med seboj in se visoko cenite, kljub svojim pomanjkljivostim. Sprejmite novega opata Janeza po Božji volji. Tako boste drug drugemu dovolili največjo rast v Kristusu, tudi največjo človeško izpopolnitev v Božjem odrešenjskem načrtu. Naj veter Duha veje v vaši skupnosti, da bo vse postavljeno na pravo mesto za rast Božjega kraljestva. Naj po novem opatu zasije dar očetovstva, po katerem se lahko spletajo vezi bratstva tudi med ljudmi. Le v takem miru med vami, v molitvi in delu, postajate sodelavci in sogovorniki Edinega Boga Očeta, Sina in Svetega Duha.

Za vse nas pa so namenjene tolažilne besede sv. Bernarda: »Če vas varuje Marije, se vam ni treba ničesar bati. Če vas vodi ona, se ne boste utrudili, če vam je ona naklonjena, boste prispeli do cilja« (hvalnice Devici Mariji, 2. homilija). Amen

(po pisni predlogi in zvočnem zapisu: pIR)

Vir