DEVETERO GREŠNIH NAGNJENJ, NASPROTI DEVETIM BLAGROM
V. ZAVIST – MIROLJUBJE
Peta gora, s katere se moram spustiti, je gora zavisti. In dolina, v katero se moram spustiti, je dolina miroljubja – blagor miroljubnim.
“Njegovi bratje so ga zato zavidali, oče pa si je to zapomnil” (1 Mz 37,11).
“Zdravo srce je telesu življenje, zavist pa je trohnoba v kosteh” (Prg 14,30).
“Kajti bedaka ubija žalost, prostaka mori zavist” (Job 5,2).
“Videl sem ves trud in vso spretnost pri delu, kajti to je zavist enega človeka proti drugemu, tudi to je nečimrnost in lovljenje vetra” (Prd 4,4).
“Po hudičevi zavisti pa je smrt prišla na svet in izkusijo jo, kateri so njegovi” (Mdr 2,24).
“Seveda se ne bom odpravil na pot z razjedajočo zavistjo, zakaj ta nima nič skupnega z modrostjo” (Mdr 6,23).
“Brez pretveze sem se je naučil, brez zavisti jo delim, njenega bogastva ne prikrivam” (Mdr 7,13).
“Ne posvetuj se z zavidljivim, pred zavistnim skrivaj svoj načrt” (Sir 37,10).
“Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?” (Mt 20,15).
“Če pa imate zavist in grenko prepirljivost v srcu, se nikar ne hvalite in ne lažite zoper resnico!” (Jak 3,14).
“Poželite, pa nimate. Ubijate in zavidate, pa ne morete dobiti. Bojujete se in se vojskujete, pa nimate, ker ne prosite. Prosite in ne prejemate, ker prosite s slabim namenom: da bi svoje poželenje utešili” (Jak 4,2).
Če vidiš koga, ki mu vse lepo teče, mu nikar ne zavidaj!
Bog mu daje vse samo zato, da mu uravnoveša skrbi, ki jih ne poznaš!
Prerok Elija in dva moža na tržnici, ki sta tolažila in mirila in zaslužila zveličanje!
PISMO SVETEGA HIERONIMA JULIJANU, DIAKONU V AKVILEJI (I., 90):
“Četudi nisem kriv, bom prosil odpuščanja, ker se mi bolj prav zdi, da se vdam in prosim miru, kakor da se uprem in sprožim spor.”
Aron je vedno naredil vse, da bi se ljudje spravili med seboj. Ko je zvedel, da se dva prepirata, je šel k prvemu in sedel k njemu ter rekel:
“Sin moj, glej, kaj dela tvoj prijatelj! Bije se po prsih, trga svojo obleko in žaluje:
Gorje meni! Kako naj dvignem oči in pogledam mojemu tovarišu v obraz?
Sram me je pred njim, kajti jaz sem z njim ravnal noro!”
Aron je sedel pri njem, dokler ni odstranil vse jeze (ljubosumnosti) iz njegovega srca.
Potem je Aron šel in sedel k drugemu ter govoril podobno:
“Sin moj, glej, kaj dela tvoj prijatelj! Bije se po prsih, trga svojo obleko in žaluje:
Gorje meni! Kako naj dvignem oči in pogledam mojemu tovarišu v obraz?
Sram me je pred njim, kajti jaz sem z njim ravnal noro!”
Aron je sedel pri njem, dokler ni odstranil vse jeze (ljubosumnosti) iz njegovega srca.
Ko sta se pozneje srečala, sta se objela in poljubila drug drugega. Amen.