DIDAHE: Nauk dvanajsterih apostolov I.

I. Dve poti

Dve poti sta: pot življenja in pot smrti. Razloček med tema dvema potema pa je velik. To je pot življenja: prvič, ljubi Boga, ki te je ustvaril; drugič, svojega bližnjega kakor sam sebe. In česar nočeš, da bi kdo storil tebi, tudi ti drugemu ne delaj.

Nauk teh besed pa je tale: Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molite za svoje sovražnike in se postite za tiste, ki vas preganjajo. Kakšno zasluženje je, če ljubite tiste, ki vas ljubijo? Ali ne delajo tega tudi pogani? Vi pa ljubite tiste, ki vas sovražijo in ne boste imeli sovražnika.

Zdrži se mesnih poželenj.

Če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še drugo in boš popoln. Ako ti kdo vzame plašč, mu daj še suknjo. Ako te kdo prisili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Ako ti kdo vzame, kar je tvoje, ne terjaj nazaj – tega tudi ne moreš. Daj vsakemu, ki te prosi in ne zahtevaj povračila. Oče namreč hoče, da se od njegovih darov vsem daje. Blagor mu, kdor daje, kakor je ukazano – zakaj brezgrajen je. Gorje tistemu, ki sprejema; če seveda kdo sprejema, ker je potreben, bo brez kazni; če pa ni potreben, bo dajal odgovor, zakaj je vzel in čemu; ko pride v ječo, se bo preiskalo, kaj je storil; in ne bo prišel odondod, dokler ne bo plačal zadnjega beliča. Toda tudi to je rečeno: »Naj se spoti miloščina v tvojih rokah, dokler ne spoznaš komu jo daš«.

Druga zapoved pa se glasi: Ne ubijaj, ne prešuštvuj, ne zapeljuj dečkov, ne nečistuj, ne kradi, ne čaraj, ne zastrupljaj; ne uničuj otroka v materinem telesu in rojenega ne mori, ne želi blaga svojega bližnjega. Ne prisegaj po krivem, ne pričaj lažnivo, ne obrekuj, ne spominjaj se prizadetih krivic. Ne bodi dvoličen, ne v mislih, ne v besedi, smrtna past je namreč dvoličnost v besedi. Tvoja beseda ne bodi lažniva niti prazna, marveč prežeta z iskrenostjo in resnobo. Ne bodi lakomen niti skop niti hinavski niti škodoželjen, niti ošaben. Ne delaj hudobnih naklepov zoper svojega bližnjega. Ne sovraži nobenega človeka, marveč ene grajaj, za druge moli, še druge pa ljubi bolj kakor svoje lastno življenje.

Sin moj, izogibaj se vsega slabega in vsega, kar mu je podobno. Ne bodi nagle jeze, ker jeza vodi k uboju; ne bodi nevoščljiv, niti prepirljiv niti strasten, ker iz vsega tega izvirajo uboji. Sin moj, ne bodi počuten, ker počutnost vodi v nečistost; ne govori umazano in ne predajaj se poželjivim pogledom, ker iz vsega tega se rode prešuštva. Sin moj, ne vedežuj, ker to vodi v malikovalstvo; ne bodi vdan čaranju, ne astrologiji in ne vraževernim očiščevanjem. Ne obračaj svojega pogleda k temu in ne poslušaj, kajti iz tega se rodi malikovalstvo. Sin moj, ne bodi lažniv, ker laž vodi k tatvini; ne bodi lakomen denarja, niti ne nečimrn, kajti iz vsega tega se rode tatvine. Sin moj, ne bodi godrnjav, ker to vodi k obrekovanju; ne bodi nadut in ne zloben, kajti iz vsega tega izvira natolcevanje.

Bodi krotak, ker krotki bodo deželo posedli. Bodi potrpežljiv, usmiljen, brez hudobije, miroljuben in dober. Ohranjaj z vso spoštljivostjo božje besede, ki si jih slišal. Ne povišuj se in ne vedi se predrzno. Ne navezuj svojega srca na visoke, ampak občuj s pravičnimi in ponižnimi. Kar se ti pripeti, sprejmi za dobro, vedoč, da se brez Boga nič ne zgodi.

Sin moj, kdor ti govori Božjo besedo, tega se spominjaj podnevi in ponoči in ga spoštuj kakor Gospoda; kjer se namreč oznanja gospostvo, tam je Gospod. Vsak dan išči družbo svetih, da se opreš na njihove besede. Ne delaj razdora, marveč pomirjaj prepirljivce. Sodi pravično; ne glej na osebo, ko grajaš pregrehe. Ne dvomi, ali se bo ali se ne bo zgodilo kaj v tvoj prid. Ne steguj roke, da bi kaj dobil in ne umikaj je, ko je treba dati. Ako imaš kaj od dela svojih rok, dajaj odkupnino za svoje pregrehe. Ne pomišljaj se, ali bi dal ali ne in če daš, ne godrnjaj; spoznal boš namreč, kdo je, ki ti dobrotljivo povrača. Ne obračaj se od siromaka, ampak vse deli s svojim bratom in ne govori, da je to tvoja lastnina, kajti če ste skupni v neminljivih rečeh, koliko bolj v minljivih. Ne odteguj roke od svojega sina ali svoje hčere, marveč od mladih nog jih uči strahu Božjega. Ne zapoveduj v jezi svojemu služabniku ali svoji dekli, ki upata v istega Boga, da ne bosta izgubila strahu pred Bogom, ki je nad vsemi. Ne prihaja namreč klicati ljudi po zunanjosti, ampak tiste, ki jih je Duh za to pripravil. Vi služabniki, pa bodite pokorni svojim gospodarjem kot podobi božji v spoštljivosti in strahu.

Sovraži sleherno hinavščino in vse, kar ni Gospodu všeč. Ne odstopaj od Gospodovih zapovedi, ampak drži se tega, kar si prejel, ne da bi kaj dodajal ali odvzemal.

V svetem zboru se izpoveduj svojih grehov in ne začenjaj molitve z zlobno dušo.

To je pot življenja.

Pot smrti pa je tale. Predvsem je zlobna in polna prekletstva: ubojev, prešuštev, poželenja, nečistosti, tatvin, malikovanja, čaranja, zastrupljanja, ropov, krivih pričevanj, hinavščine, dvoličnosti, zvijačnosti, prevzetnosti, lakomnosti, nesramnega govorjenja, zavisti, nadutosti, ošabnosti, pomanjkanja slehernega strahu Božjega.

Tisti, ki hodijo po poti smrti, preganjajo dobre, sovražijo resnico, ljubijo laž, ne poznajo plačila pravičnosti, se ne drže dobrega in ne pravične sodbe, niso čuječi za dobro, marveč za slabo; odtujeni so krotkosti in potrpežljivosti, ljubijo nečimrnost, lovijo nagrade, nimajo srca za siromaka, se ne zmenijo za trpečega, ne poznajo svojega Stvarnika, morijo otroke, uničujejo božjo stvar (v materinem telesu), se obračajo stran od stiskanega, zatirajo trpečega, zagovarjajo bogatine, krivično sodijo ubožce, so grešniki skoz in skoz.

Vsega tega se varuj, sin moj!

Glej, da te kdo ne zapelje s poti Nauka, kajti tak te uči različno od Boga. Če moreš nositi ves Gospodov jarem, boš popoln; če pa ne moreš, stori to, kar moreš.
Vir